Reševanje iz Večera

Nekaj žlahtne politične satire je preostalo rednim Večera, da se Večer pač rešuje. Skozi okna tam zaposlene. Na srečo je šlo samo in zgolj za vajo, kapo kaj. Nekaj je bilo na Večerovi glavni strani tudi o ponovni prodaji Večera, če me spomin ne vara. Po 2 mesecih odpusta z Večera vseh zunanjih rednih Totega lista in 7d mi ni pretirano do zganjanja štosov. Kljub vsemu je to reševanje Večera sproščena in zabeljena novica, ne bom pa rekel, da je tudi pikra.

Če vzamemo v Slovenskem novinarstvu dostojanstvo, je po odpustu s enim mailom izražati do bivšega delodajalca lojalnost, nekoliko noro početje. A edino, če hočeš kdaj nazaj na Večer. Naj grem k konkurenci, Delu? Kot Štajerci ne pijejo Cvička, je za bivše in aktualne Večerovce samo Večer, časopis s težo. Kdo pa mi je še dal možnost za poklicno pisanje politične satire od dnevnih medijev, kot Večer? Če drugega, mi je ta stalna honorarna služba poleg ne novinarske, ki je tudi šla po gobe, pomagala se mi postaviti in urediti zasebno življenje. Že za časa pisanja za Toti list je prišlo do 2 neuspešnih zmenkov, ki se zdaj upam da uspešno nadaljujejo s drugo. Če žensko lahko zamenjaš, medija ne moreš. Da si lahko tudi novinarsko odpuščen, je Slovenska stalnica.

Vse te floskule o gospodarskem okrevanju, dvigu gospodarske rasti, zmanjševanju inflacije, in podobne so prazne marnje, spremenilo se ni nič in se še dolgo ne bo. Da sem novinarsko zvisel, sem sam kriv, če bi enkrat na teden poklical na Večerov desk, in malo gnjavil, bi se kaj za pisat sigurno dobilo. Kriza gor ali dol, redni ne morete nikoli sami vsega sfolgat? Kaj pa vikendi, delovniki prekarcev honorarcev. Kdo pa mislite, da vabi ženske na zmenke, kot moški? Lahko te na ulici gleda leta, če sam ne storiš prvega koraka in jo zaprosiš za njeno telefonsko se ne bo zgodilo nič. Pri teh stvareh sem malce filozofa, in uporabim upanje in zaupanje.

Zato Večerovo uredništvo, rad sem novinar, to so moje življenjske sanje, k Delu ne grem, ker tja ne gre noben Večerovec, razen Jančiča, kako s njim, pa je znano. Zdi se mi, da smo bili teh 7 let in en mesec dobra partija, in mogoče sem nor, a na Večerov piknik konec avgusta pridem, ker še vedno verjamem in zaupam v medij, ki mi je dal možnost razviti svoj talent za pisanje politične satire. Zna bit, da bom za preživetje pisal za regionalce, zlasti Štajerske, če bom vstrajen in kar nekaj časa visel na telefonu. Ker na maile ne bo šlo. Pripadnost najboljši medijski hiši v Sloveniji je pregovorna, in izdat svojega bivšega delodajalca za največjega konkurenca Delo ni fer.

Ko sem začet pisat za Toti list februarja 2007 so se mi kar naenkrat zgodila kar 4 pisma bralcev ( 3 2008 in eno 2009 ) in še eno letos.
Teh pisem mi na Večeru nihče ni naročil, izbral sem udarne teme, glede na to, kako težko je na Večeru priti noter s enim pismom bralcev ali največ 2 na dan, je to fantastičen dosežek.

Ko je bil Toni Karjola Andrej Jelačin še veterinar v Novi Gorici, je o takratnih gledališčnikih v Solkanu napisal odmevno kritiko.
Ki jo je objavil predhodnik Primorskih novic Nova Gorica. Kritika je precej dvignila gledališčnike, v pozitivnem smislu, mali kot so ga klicali, se jim je nekaj časa izogibal. Ko so se končno srečali, so mu rekli:
» Mali, pisat znaš, čuj ne bi prišel še k nam, rabimo igralca. »

Andrej Jelačin je bil takoj zaradi dobre kritike in vtisa povišan za igralca. V socializmu so zadeve delovale. Kar se pa mene tiče, odločitev je vsekakor vaša. Prav rad, magari zastonj nekaj časa, dokler se finančna suša na Večeru ne poleže, pisat še dalje za vas.

Najboljše pri tej zgodbi o mojem satiričnem uspehu pri vas je, da sem se v letih pisanja za vas na mojo željo in vaše honorarje kar dobro naučil Štajerščine. Dekle mojih sanj pa bo kot kaže, čeprav še nisem prepričan v to, iz domačih logov. Kakorkoli, oglasite se kaj.

» Nekaj izvirnega Slovenskega humorja Slovenci še premoremo,
čeprav za izvir vsega slabega še vedno krivimo politike, ne glede na barve. Težko pa boste našli Štajerca in Štajerko, s cvičkom v roki in časopisom Delo v naročju. Prav zaradi teh posebnosti smo Slovenci klen narod. »

Nekdanji Večerov zunanji redni sodelavec
Februar 2007 do april 2014

Tomaž Švagelj

tomaz.svagelj@siol.net

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !