damm got 1195 post Moj prvi klic na Večerov desk

Ali kako te sicer prijazna novinarka skensla v nulo

Hotel sem samo malce poklepetati s Jaksom, mojim bivšim dolgoletnim urednikom. Po 7 letih in pol se to že spodobi, se vam ne zdi. Sicer prijazna novinarka v desku me je poslušala, kaj hočem, se predstavim kot bivši sodelavec Totega lista. Nato naj dam številko, da me Jaks pokliče nazaj. Sem rekel da ni potrebe. Potem pa skenslanje. Vse bi to bilo v redu, če ne bi pisal za Toti list večer 7 let in en mesec.

Bivšemu novinarskemu kolegu, ki ga vsi na Večeru poznajo, se pa ja nakloni en moralni stavek podpore?
Očitno ne, pa nič zato. Bom preživel.
Ta klic ni bil kot prva ljubezen, bil pa je.

Bolj kot o poraznih razmerah v novinarstvu razmišljam, kaj bi jutri počel, ko bodo cel dan plohe, da še na vrt ne bom mogel. Kam bi se pobral, da bi kaj prebral.
V Novo Gorico me nič ne vleče, saj sem za ta teden opravil.
Lahko pa pokličem mojo nižjo sončno svetovalko, in začnem v Vogrinovem slogu:
Kdo pri nas pije in plača?
Pa se sploh splača gnat za 300 Evrov na mesec.
Večeru dam ponudbo:
50 evrov na mesec neto, in ne gledam ne na število znakov, ne na ure, ne na stroške.

Najraje bi to sončno podrtijo poslal v tri krasne, ker od njih zdaj nimam dobesedno nič.
Razen zvonjenja telefona glavne svetovalke Papilota v prazno, kjer sem opravil zaposlitveno rehabilitacijo. In sem, verjeli ali ne še vedno brezposelen. Naj grem po kolenih na Sveto goro, da bom dobil delo in dostojanstvo? Jebat ga, dragi Večerovci,
življenje niso samo jagode in smetana.

Pa kdo pri hudiču sploh prebere to, kar jim pošiljam?
Ko takole že leta dregam proti osirju nesposoben državne birokracije, ki stolčka na debeli riti.
Najprej pospeši, potem pa bremza.
Glede na vročinske poletja mi država naredi največjo uslugo, če me ne zaposli. Bom tako v miru grizljal kisle kumarice in šel v alpske kraje.
Zadnje dni uporabljam kletvico, ki je ne bi pisal, a je konkretna.
Verjamem samo še v sorodno dušo, a vsaj pri ženskah mi ne gre nikamor. Sploh mi trenutno ne gre nikamor.

Imam pa še dodatno brezplačno ponudbo
spoštovano uredništvo Večera!

Intervjuvajte me!
Stalo vas ne bo nič, še pijačo plačam novinarju in fotografu, zagotovo pa bo, če bo do tega prišlo to eden najbolj branih intervjujev v Večeru!

Začnemo lahko s križevim potom v Šalaro v Kopru, ki je državo stal kar nekaj denarja,
zgodilo pa se ni nič.

Kot vedno, v tej državi se dogajajo samo odpuščanja, krize in stečaji, eliti pa nihče nič ne more.
In potem naj si ljudstvo opomore.
Od česa, vas vprašam? Od vedno novih volitev in referendumov.

In da se kaj zgodi, ne čakat, da te bo kdo klical nazaj, ker te ne bo.

Vaš nekdanji stalni zunanji sodelavec
Tomaž Švagelj

tomaz.svagelj@siol.net

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “damm got 1195 post Moj prvi klic na Večerov desk”

  1. arabela arabela pravi:

    Evo lord, ti dam jaz en stavek podpore! Vse kar se ima zgoditi, se bo zgodilo. Potrpežljivost!

  2. lordwales pravi:

    Take podpore štejejo, danes spet kličem Jaksa!
    Ta naš svet gre k hudiču:
    Knjižnica v Sežani danes cel dan zaprta, zaposlitvena skenslana v nulo,
    še pri ženskah zvisim.

    Ostaja mi moj neuničljivi optimizem

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !