Prodaja Večera – slamnati ali strateški lastnik?

Jaks, moj dolgoletni Večerov urednik me je spodbudil, da še dalje pišem za Večer – žal samo pisma bralna. Ko sem ga končno, po skoraj 7 letih in pol poklical, me je bil zagotovo vesel. In mi dal moralno za naprej.

Racionalizacija, to je ta hudič, ki zdaj hara po Večerovih hodnikih, ostalo pa je tako in tako povedal aktiv in sindikat novinarjev Večera v današnjem sporočilu za javnost na glavni Večerovi strani. Dober štos vsega tega pa je, sem si rekel včeraj, in danes izvedel da je Mariborski utrip, v stečaju. Ker je to edini Štajerski medij, za katerega bi, če ne bi kriza dotokla lahko dalje pisal za minimalne honorarje.

Jebat ga. Tisti trije, ki bi radi kupili Večer, so več ali manj slamnati lastniki tipa 3 lan ali Medici, naj raje ostane lastnik še dalje Delo, bodo vsaj redni še imeli delo. Honorarci smo tako in tako kolateralna škoda, lahko ustanovimo društvo in se zbiramo skupaj vsakega 1 aprila. Boljšega datuma uprava Večera za prosti pad honorarnih sodelavcev Totega lista in 7d ne bi mogla izbrati. Reši se, kdor se more, zmore in si po strmoglavljenju na trda realna tla ceste opomore. Jaz se rešujem, po mojih skromnih močeh, sem ravno danes oddal seznam sončni mojih državno zaposljivih firm ( časti država za status invalida )

Dream team – Smo zdaj bivši Totovci zdaj zaposleni izključno pri državi. Večina pri spizu, ostali pa na socialnih transferjih in invalidski. Bolje to kot nič, samo datumi se zamenjajo, iz 26 na 30 ali 31 oziroma 21. Slovenija očitno po vseh tem političnem sranju v parlamentu ne rabi več sočne, pikre in zajedljive politične satire, rabi pa pisma bralcev. Ta ne stanejo nič. Še znamke ni treba več, ker gre vse po mailu. Še najbolje bi bilo, da medijev sploh ne bi imeli več, teh 1000 rednih novinark in novinarjev pa naj zaposli država na spizu. Bo ceneje. Vsaj dokler bo kapital meril dobičko nosne vatle na plečih nič krivega poklicnih novinarjev. Vse to, kako je novinarstvo pomembno za informiranje, osveščanje in razkrivanje so zgleda postale prazne marnje. To kar se zdaj dogaja Večeru, je kapitalska sramota, krivi ali ne, komu naj zdaj bivši in sedanji Večerovci izstavimo račun za tajkunizacijo in kravje kupčije Dela na Večeru, ki bi za honorarce namenil font tiste ¼ milijona pokradenih evrov?

A ne bi dalje, sončni sem istavil datum:

10 junija to je torek, hočem bit ob 7 zjutraj na džabe šihtu, ( časti država ) mail posla na pravi naslov, a jok brate, odpade.

Bom imel še vsaj 5 let brezplačne članarine vseh Slovenskih knjižnicah in večini gledališč prost vstop. Sem in tja me popade bes, preklinjam kot 100 hudičev, sem na trenutke družbeno neprijazen, a s svojim družbeno – politično – angažiranim pisanjem ne mislim odnehat za nobeno ceno. Imeli smo izbrisane, zdaj pa smo v klubu izključenih.

A ponosno povem, da v 29 letih novinarskega pisanja nisem nikoli, res nikoli uporabil nobene vip ponudbe ali osebnega priporočila. Kaj je to novinarska etika, mi je znano. Za vsak slučaj si jo bom še natiskal. Sram pa me je, da sem Slovenski državljan, s pravicami emigrantov ali še nižje. Bom pa zagotovo na Večerovem pikniku konec avgusta, Ker Večera ne uniči nobena tajkunska ali kravjih kupčij slana.

Mariborski izhod iz krize? Avstrija, in učenje Nemščine. In čim več naročnikov na Večer, naj se čimprej, če se ne začne Večer prodajat v kolpotaži na Avstrijskem Štajerskem.

Jagode, pregrešno rdeče komunistične barve pa mi še nobeno leto kot letos, ko vse propada naokoli niso tako delale. Kot bi hotele povedat, da je rdeča barva tista, na katero bomo dalje prisegali. Če ne bomo ostali hlapci ali šli za Dunajske kočijaže. In pomislite, tiste 3 milijone Evrov za referendum o oslovi arhivski senci pomeni 6000 izgubljenih mesecev dela za minimalno plačo. Čas bi bil da bi predlagateljem te monade kdo istavil račun.

Večer nam ga je že. Cesto upanja. Kljub vsemu pa ostajam lojalen dolgoletni firmi. Vsak dan berem Večer na spletu najmanj eno uro.

Vse dobro
Vaš nekdanji zunanji redni sodelavec
Tomaž Švagelj

Imeli smo gnil socializem – in gospode novinarje in novinarke – kako danes v demokraciji – reveže novinarke in novinarje.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Prodaja Večera – slamnati ali strateški lastnik?”

  1. stricmarc pravi:

    Neodvisnih medijev bo vedno manj. pokončni novinarji bodo postali anahroizem na zavodu ali prekorni delavci z minimalcem na s.p.. Denar pa bo v piaru, v propagandi, v agitropu, v političnih trobilih. Lordwales, prekvalificirati se bo potrebno in prodati dušo. V začetku je hudo. Potem pa se počasi navadiš. V Nedeljcu sem bral, kdo bo dal 2 mio za večer in kdo stoji za poslom.

  2. lordwales pravi:

    Večer za 2 milijona Evrov?
    Ostajam brez besed.
    Kravje kupčije!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !