1200 post – Kalvarija – Je v tej državi še dovoljeno zastonj delat?

Da se približuje poletje, in s tem čas letnih morskih dopustov, dragi moji, je jasno. A dopustovalo bo na morju vsaj v kampu ali višje kakih pol milijona Slovencev, vsi ostali bomo dopustovali na vikendih ali mnogi ( blizu milijona ) doma. To je realno stanje naše bede, krize, recesije, neoliberalizma, pogoltnega tajkunizma in sistema.

Če bi katero organizacijo pri priči že zaradi njihovih visokih plač mogli takoj ukinit, je to rdeči križ Slovenije. Jurčka neto vsak sekretar, najmanj 25 dni dopusta, regres, potni stroški in malica in služba ob delovnikih od 7 do 3. Dol mi visi njihova sistematizacija, od mene ne bodo dobili nič, pa tudi prostovoljno zaposlitveno ne bom delal za njih.

Mojo napoved, da moje iskanje prostovoljne zaposlitve delovne rehabilitacije javno spremljam, v celoti uresničujem.

Kaj se je zgodilo:

Papilot, Šalara, nič.
Zrsz, Koper, se trudijo, a se bom jaz prej utrudil.
Urad za delo, Sežana, moja osebna svetovalka je na bolniški.

Ob tej priliki vsem posvečenim in malo manj posvečenim inštitucijam sporočam, da bom čez en mesec volil združeno levico, in če ta pride v parlament, bo vsaj inštitucijskega stolčkanja in visokih plač nekaj manj. Humanitarnim organizacijam s ogromnim birokratskim aparatom pa najbolj pomagamo tako, da sebi pomagamo. In da jim ne damo nič. Pri Upokojencih v Sežani tajnica prijazna, a tudi tam se ne bo zgodilo nič, enako v Kosovelovem domu. Prošnji sem vseeno poslal.
Bodo vsaj moj blog brali. Dalje bom pač živel pač od prodaje svojih 30 tednov, nadaljevanja politične satire Totega lista, v začetku v digitalnem tisku, in prihrankov. Sistem inštitucij pri nas je zaprt sistem, ki že leta ne zaposluje, nekaj je zaposlitev težjih invalidov. To pa jaz nisem. Ker so pri nas tisoči, fakultetno izobraženi brez dela desetletja, je te slabi 2 leti moje brezposelnosti v primerjavi s tem najmanjši problem. Hvala bogu še obstaja realni sektor, in septembra trgatev. Pa tudi kakšna plačana medijska objava se bo našla.

In kakšna je socialna prihodnost Slovenije? Več kot pol milijona ljudi na socialnem robu bo živelo od nagradnih iger, priložnostnih del in garažne prodaje. Nekateri, kot jaz tudi od prodaje svojih knjig. Rednih služb ne bo več, večina kulturnih inštitucij in zavodov bo bankrotirala, financiranja kulture ne bo več, katera koli vlada bo, bo mogla reformirati in zmanjšati število zaposlenih na sončni in na sociali.

Sistem domov upokojencev napram drugim inštitucijam s slabimi plačami ostaja, kot tak je dober, pa še najcenejši bife v mestu imajo. Prej omenjenih pol milijona Slovencev in Slovenk v domovih upokojencev ne bo nikoli nastanjena. Delali bomo pač tisto, kar bomo sami našli, za delo nas ne bo nihče klical, ne naredili za nas nič.

Kaj pa naj bi?
Vsi ki so v inštitucijah zaposleni, bodo držali svoje stolčke s vsemi silami. Teh prošenj, pozivov, telefonad in kar je tega sranja imam polhn kufer. Preživim, in to uspešno lahko tudi brez njih. In njihove pomoči. In če česa ne morem več brat, so to odločbe in zaposlitveni.

In zagotovo nisem tako munjen, da bom šel v katero koli inštitucijo brez napotnice zrsz, ki edina garantira, da bom za 101 oddelano uro dobil tistih 300 Evrov.

Kalvarija je tisti grič, na katerem je postavljen križev pot.
In velik križev pot so vse naše presvetle inštitucije.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !