Pro bono je itak sveti gral slovenskega novinarstva

Dragi moji živimo v državi, kjer vrednot ni, ko je poteptano človeško dostojanstvo in vse slovenske inštitucije, politične, kulturne in še kar je vmes, niso vredne piškavega oreha. Skrbijo predvsem za plače tam redno zaposlenih, ostalo pa bo, kadar bo.

In potem pridemo do svetega grala pro bono pisanja za medije, izvolio, saj te noben ne sili, da sploh še kaj napišeš. Serijsko se odpušča in razlašča novinarje pri nas, kar razumem, saj je to volja in odločitev uprav. Ne razumem pa, ali smo res novinarski prekarci honorarci zadnja luknja na medijskem parketu? Ali smo res nevredni kakšnega klica iz uredništva, kakšne reprezentance, ki se še vedno valja po omarah, in kakšnega bona za kosilo? Očitno smo popolnoma brez pravic, uprave medijev pa zaradi 50 % obdavčitve honorarjev dajejo odgovornim serijsko navodilo: Nobenih honoracev več!

Ni denarja?

Po drugi strani pa inštiticije, predvsem kulturne še vedno organizirajo take in drugačne brezplačne dogodke, plačujejo predavateljem solidne honorarje ( ko bi take mediji honoracem takoj volil desnico ) in sem in tja pogostijo s zastonj večerjo. Kjer se ne gleda na višino računa? Razumem pa, da shirane uprave in zadolženi lastniki medijem so praktično na beraški palici. Ko so medijske sedmine postale kar reden dogodek. In ko imaš tak shiran dnevnik v roki, te res prime nekam, po želodcu te zvija, pa kaj te novinarke in novinarji spet pišejo?

Za razliko od Mladine, ki velja za izrazito levo, tudi ideološko in teoretsko, pa tudi praktično profilirano je vse tam razumljivo tudi branjevkam in pometačem. Kar pa bluzijo te nič vredne Primorske novice je obup. Sploh današnji komentar! Pa pustmo to, vremena Kranjcem se bodo zjasnila. Pa veste kako je bilo na Jesenicah, nikoli denarja, da bi se komunalno počistilo mesto, pa pride Jeseničan s začasnega dela v Singapurju domov. Nihče ga noče zaposlit, to je itak Slovenska folklora. Pa se zgodi komunalni čudež, celo inštitucije, in Sž in Komunala Jesenice sodelujejo da se kar kadi. Pred pobudo tega Jeseniškega zanesenjaka so bile Jesenice podobne Kosovu.

Zato nič govort okoli da imate suho blagajno, ker je to itak Slovenski standard, raje kaj naredit. Tudi pro bono objave, ki so značilnost shiranih medijev, pa tudi finančno dobro stoječih resnih.

Nekaj je narobe s to državo, da prej dobiš lep dobitek brezplačne nagradne igre, kot novinarski honorar. In še nekaj je:

Dokler se Slovensko novinarstvo ne bo otreslo večnih parol v stilu ni denarja, ni možnosti, ni objav in ljudi, ki bi radi delati v novinarstvu, postavljalo pred vrata ne bomo prišli nikamor.

Lady Bernarda, legenda Slovenskih lahkotnejših in tabloidnih revij, pa tudi resnega tiska je rekla javno, ko je Matej Raščan najbolj lomastil po Delu revijah in jih spravil v stečaj:

Porkaduš!

Kakor bo tudi stečaj celotne slovenske medijske krajine. Če se ne bo ustavilo odpuščanje novinarjev. Bivši Žurnalovci, ki jim dol visi zguba Styria media so odkupili od Styrije blagovno znamko in ustanovili lastno podjetje. Že furajo spletni Žurnal.

In če kjer težav s denarjem ni, je v Slovenski politiki, kjer se skoraj vsa politična nomenklatura dela dobesedno norca iz države, koliko denarja davko plačevalcev potroši za prazen nič.

To je javni odgovor Robertu Botteriju, odgovornemu Mladine, za prijazni ne. Bolje kot nič. Ta odgovor lahko revija Mladina mirne duše pro bono objavi.

Pravice ni, Borba je.
Na prvi novinarski bojni liniji.

Tomaž Švagelj Lordwales

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !