Nekaj o knjigah, naših bralnih prijateljicah ( nikoli ne rečejo ne )

Ne bi začenjal s statistikami, koliko knjig prebere povprečno Slovenec in Slovenka, raje bi rekel, da če si kako uro na dan vzamemo čas za dobro knjigo, je to dobra terapija za dušo in telo.

Navkljub stereotipu, da je najboljše branje hranilna knjiga, telefonski imenik in Slovenske novice, ga ni čez dobro knjigo. Slovenske splošne knjižnice so letos prvič ugotovile, da poletje glede šihtov in dopustov še ne pomeni, da se vrata splošnih knjižnic zaprejo ob 3 popoldne.

Povprečno trajajo dopusti izven države kak teden, in ostali čas zaposleni radi zavijejo v splošne knjižnice, pa tudi cel dan odprto pomeni, da ima šolo obvezna mladina vsaj za silo urejeno varstvo in varen kotiček. Brezposelni pa smo tako in tako redni obiskovalci splošnih knjižnic, vedno kadar smo v mestu. In še po nečem smo znani Slovenci in Slovenke, knjige si raje sposojamo, kupujemo v antikvariatih, kot da bi 20 Evrov odšteli za leposlovje, in kakšnega 10 več za priročnike in foto monografije. Na veliko žalost založnikov, a časi niso najboljši za kupovanje novih knjig.
Elektronske knjige klasičnim na papirju še dolgo ne bodo prišle do živega.

Kaj pa jak? To je bolj društvo za podeželske kinematografe, kot resna ustanova, razdeli nekaj subvencij, to pa je skoraj vse. Manj kot 1 % Slovencev in Slovenk ve kdo je šef jak. Mislim da je pisatelj Slavko Pregelj. Večna mantra, da je treba ukinit 9,5 % ddv na knjige je ne slišimo dobro. A težav ni, ker se da v antikvariatih dobit vse, med sprehodom po centru Ljubljane pa lahko obiščete kar 3 antikvariate. Jaz osebno bi priporočil Trubarjev antikvarjat Mk, že zaradi izredne požrtvovalnosti tam zaposlenih, zlasti pa gospe Golobove, zaščitnega znaka Trubarjevega antikvariata. Naj vas ne moti, da je Trubarjev antikvariat na Mestem trgu nasproti magistrata.
Mestna politika je eno, dobre rabljene knjige pa drugo.

In beremo Slovenci in Slovenke tudi še kaj drugega kot šund literaturo, beremo, čeprav manj, imamo tudi nekaj izjemnih Slovenskih pisateljev in pisateljic, pa do popolnoma javnosti neznanih avtorjev in avtoric. So pa v posoamosovojitvenih letih propadle skoraj vse zasebne založbe, kot že v 9O letih Mihelač, kako leto nazaj pa še Vale Novak. Celo o založbi Modrijan » lep dan kliče » in Michael Palin » Nova Evropa » ni v javnosti nič, nobenega oglaševanja, povprečnemu Slovencu in Slovenki je povsod dobro znana stara dobra Mk.
Ki še vedno izdaja Slovensko leposlovje, ima najvišje naklade in odlično prodajno mrežo. Plačuje najvišje honorarje piscem, prevajalcem in lektorjem. Ima najvišje založniške standarde pri nas.

Vse ostale založbe ji ne pridejo niti do kolen. Zlasti tista založba po nakupovalnih centrih se požvižga na slovenske avtorje.

Kajne Boštjan Gorenc, 50 odtenkov njive, to je to.
Kateri Slovenski literat oziroma literatka je že rekel, da na kmetih je najlepše?

Jara gospoda pa nikoli ne pridela debelega krompirja

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !