Preprosto Čargi humoreska

Bil je on, Čargi, zlovoljen, nečimrn in vsake ene kvarte mogoče prijazen ( kdo ve ) možicelj v najboljših srednjih poznih letih. izgledal je nakako med izmozganim poslancem/ko državnega zbora po 15 urah maratonske seje, in postaranim playbojem, ki mogoče peca mladenke.

Ja babe za volanom in krmilom so mu šle blazno na živce, ker je še vedno mnenja, da tovrstno početje prinaša nesrečo. Na srečo se je tega domislil kdaj pa kdaj, ko je nagnil tretji kozarec šmarnice, bil je doma tam nekje v Štajerskih holmih. Malo kmeta, malo delavca, malce pa tudi vaškega posebneža. In ko je imel tiste svoje dni, je zabaval, pa tudi jezil sovaščane/ke tam okoli po holmih s svojo razglašeno frajtonarco.

In je začel, kot po navadi, ko ga je že malce pod kapo čutil:
» Politka je kurba, kurbe pa rade nastavijo za dnar. »
Ko so ga povprašali, malo v hecu seveda, kako pa kaj one zadeve, jim jo je vedno navrgel:
« Kaj pa vas to briga, ni vaša stvar!
In da bi bila mera polna, ko je začenjal ne vem kateri razglašeni štiklc s svojo že močno razglašeno Frajtonarco, ga začne šravfat Boža, svoje čas mis tistih holmov, zdaj pa nekoliko postarana uradna devica.
« Ja Čargi » medtem ko opleta s svojim srednje dolgim krilom » Sliši se, da rad hodiš gor v holme k tisti vikendici, kjer domuje radojka Svetozara, ja, in ko odhajaš od tam, si menda hudičevo prijazen?

Čargi se ni dosti brigal za te opazke, pocvirnal jo je raje nazaj v svoj brlog, razmajano kmetijo tam na vrhu holma. Če mu je Svetozara mešala glavo, pa mu jo je politika povsem zmešala. Edino njej je uspel priznati, da je več kot fest baba, ker mu je solidarnostno nastavila za kak penez in flaško rujnega.
Vedno je v nasprotju s svojo podobo žensk voznic hvalil njene vozniške spretnosti do neba, da ga je bila že malce sita, a ker je rad primaknil od svoje colnge kaj za v lonec ga je rada vozila v mesto tam pod holmi v tamkajšnje trgovine.

A kaj prida playboya niti pri Svetozari ni bil, a kaj bi o tem, saj je drugače znal bit nagajiv, ko se pa ga je nabral, pa za nobeno rabo.
Znal jo je dobro zagost, sploh ko je njihova pošta v holmih dobila novega poštarja, takrat je v nočnih urah s baterijskim vrtalnikom kar hitro zamenjal tablice s številkami sosednjih kmetij in svoje.
In če je slučajno poštar začel na dan, ko so nekateri verni dobili verski tisk in manj pobožni tabloid je bil velik cirkus. Pa ne samo to, tudi vsa navadna pošta in položnice so bile napačno uročene. Vsaj pri časopisih bi bil lahko mir, a kaj ko raznašalci, ki vedo za vsako hišo s številko pravo ali ne, v te holme niso zaradi redkih naročnikov zahajali.

Lokalni policaj Radomir je zadevo proučil po uradni dolžnosti, napisal zapisnik o kaznivem dejanju, ki ga je Čargi trezen vedno podpisal. Spremljal ga je cel dopoldne po okoliških kmetijah, da je s baterijskim vrtalnikom spet namestil tablice hiš kot je treba, se opravičil tam živečim. Kot vedno mu je častil kosilo v edini gostilni tam naokoli » Pri debeli babi »

Ni treba poudarjati, da sta se ga tam dobro nabrala, in v večernih urah s farjtonarco, Čargijevo razglašeno fušala tam okoli gostilne, vznemirjala holmške pse, pijance in redke parčke, ki so se po grmih hladili in mečkali.

Radomir pa, da bo red:

» Jutri pa k preiskovalnemu, porkaduš! »

Čargi pa je najprej preiskal svojo denarnico, in jo osvobodil penezov, zakaj Marga, šefica gostilne » Pri debeli babi » je hotela poštene račune.

Maček Radomirja in Čargija pa je naslednjo jutro delal konkurenco okoliškim mačkonom in mačkam. A Čargi se je šele s prihodom poštarja prepričal, da ima ta pravo tablico.

» Naši postlanci pa imajo nebeške plače, jaz pa to bedo, Smo se za to borili? » Je bentil. ta dan je vlekel plavega, kaj pa bi drugega.
V fabriki, kjer je bil priden delavec, so za to folkloro vsakih nekaj let dobro vedeli. Edino poštar je napravil kar nekaj km več po teh holmih, da je v skup zbral napačno vročeno pošto in jo predal ta pravim naslovnikom.

A ta plavi proletariat jo lahko kako všpiči, medtem ko ga oni tam gor v parlamentu špičijo za naš davkoplačevalski denar. Pa je kaj od tega?
V teh Čargijevih Štajerskih holmih so še vedno blatni kolovozi, sem postlanci ljudstva nikoli ne zaidejo. A nekoliko postarana nagajiva Svetozara za peneze Holmčanom rada radodarno nastavi.
In ko kasira za opravljen trud, in ko nazdravlja s ljubimcem, vedno navrže:
»Politika naša nateguje samo na suho, ti pa danes niti nisi bil tako slab. »

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !