Ko se ti dogajajo ženske

Če se že finančno ne, se pač ženske, in to 2 v istem popoldnevu. Prijetna popestritev, ob večnem seštevanju in odštevanju Evrov, in večni skrbi, da ne boš šel čez. Bolje ti dve ženski od vse poštne e slame, ki samo jemlje čas, energijo in veselje.

Mogel sem v mesto, že zaradi vračila knjig v knjižnico, Nova Gorica je rešena, ni pa Sežana. A kaj bi to napram večnosti, ko je že zgledalo da bo standardni ponedeljkov popoldne, se spomnim da bi bilo dobro kupit zobno pasto in ščetko. Ko že grem ven iz trgovine, malce postojim,
Levo in desno dovolj prostora za promenado.
Ko me kar naenkrat od zadaj objame luštna Italijanka, čez rame. Mogoče je na prvi pogled zgledalo, da mi hoče kaj sunit, a je moji boki niso zanimali. Tako in tako imam v nakupovalnih centrih skoraj vedno roko v žepu, kjer imam denarnico. Mogoče si pa je zaželela objeti moškega? Rekla je Skuzi, malce zardela, jaz sem zmrznil in nato je že šibala naprej. To objemanje me je spravilo v dobro voljo, že zato, ker sem se mogel danes odpovedat bazenu, če hočem sfolgat literarno delavnico in Kg. Že kotizacija je nadležna kot ne vem koliko hudičev, a eno leto na naslednjo literarno delavnico ne mislim čakat. Me bo rešil depozit. Druga pa se mi je zgodila že doma, če jo lahko slikam, in sem jo s veseljem, nato pa sva malce poklepetala. Prijetna punca, mama mojih let.

Če potegnem črto pod današnji popoldne, več kot uspešno, samo križanka iz 50 plus mi nikakor ni šla, iz Svet 24 pa geslo brez težav. Če odmislim mojo raztresenost, ko je moral črpalkar nekaj metrov prehoditi, ker sem na pumpi pozabil radensko, brez težav.
Zdaj pa me utrujenost že malce matra, vsaj en dan, ko lahko odklopiš politiko. Še dobro, da nimam nobenih delnic, posebno Mercatorjevih, bi me poštar te dni zasul s prevzemnimi ponudbami.
In dobra stvar položnic je, dokler jih ne plačaš, nič ne žulijo.
Tisto knjigo pa bom ta teden nesel v Sežansko knjižnico, ker se mi ne da več kar naprej podaljševat. Pa še pri Primorcih beremo bom tam sodeloval. Vedno so jutra pametnejša od večerov, kljub celo popoldnevnemu hlajenju v javnih wc sem zdaj scuzan. A še vedno lahko kupujem časopise in radensko s Petrolovo vrednostno kartico, dobljeno za pravilni kraj skritega zaklada.

Vsaj nekaj mi uspeva, nagradne igre, če mi se že ženske in službe ne. A nekaj finančne discipline močno obvladam. Teče namreč že 21 mesec moje brezposelnosti.

A verjamem, ko se dobro naspim, bo vse lažje. Vedno je upanje, tudi za vrnitev nazaj v medijsko krajino.

Težko pa prenašam vse te fejst buke in njihovo žlahto.
Še težje pa, da sem pozabil znamke doma, pošta Slovenije me je danes obrala kar za 10 centov. Če daš še 5, dobiš že navadni jogurt.
Zaveza o trajno nizkih cenah za pošto Slovenije ne velja.

Velja pa dobra volja, ženski nasmeh in volja.

tomaz.svagelj@siol.net

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !