Minimalno s(r)anje humoreska

Ko ga mi, raja, veselo biksamo minimalno, v podobi in dejanjih našega s(r)anja, je stas in glas naše elite nebeški. Kljub temu, da je elita daleč od nebes, na zemlji, ni da ni. Njim vse, pa če delajo ali kradejo, nam raji, pa drobtinice. Smo se za to borili, porkaduš? A vsaj skrbi, imamo mi raja minimalne, ne morejo nam kaj prida pobrati, saj skoraj nič nimamo. Še s tošli nimamo prevelikih težav, tudi ko najbolj lije, v njih zeva suša.

Bolj kot hrano, tega in onega porekla, mi raja, prisegamo na lastno proizvodnjo, se ne ozira na politično in gospodarsko s(r)anje naše ljube Kokoške. Lahko bi nesla zlata jajca, vali pa v glavnem klopotce. Na drobne gušte, in vse kar je zastonj, zrak še vedno je, celo obdavčen ni. Nadihamo se ga lahko do sitega, če smo pa siti od tega, je vprašanje za milijon dolarjev. In ko beremo novice take in drugačne, se plevel na naših vrtovih in njivah nič kaj obzirno ne ozira na politične boje v parlamentu, in neobzirno raste dalje. Če ga pravočasno ne populimo, imamo namesto zelenjave na vrtovih obilen pridelek plevela. Tega je v tej družbi naši neoliberalni tako in tako preveč, pa naj bo politična ali ekstradna slama, ali pa večno ponarodele parole.

Kaj bi brez njih, parol namreč, od tiste, da bo bolje, pa nikoli ni, pa da smo v redu, ko nismo, in vseh sistemsko zabeljenih. Kdo bi v teh pasjih dnevih razmišljal koliko od bruto neto, raje če se dobro obrača in peče na ražnju. Poletni pikniki bolj združujejo celo največje politične in ideološke nasprotnike, kot razdružuje nam draga politika. Od katere smo po vseh volitvah kot politi cucki, how how. Bolj kot lastna usoda, naroda in države, nas skrbi, katera zvezdica je kaj odkrila in kako. Usodo lastno še vedno držimo v rokah. O rokih, vzrokih in prerokih
se kregamo, a hitro mirimo, ko so na sporedu tekoče zadeve.
In če še te tekoče zadeve kdo časti, ga častimo, dokler pijemo po pameti, ali malo čez, kot boga. Ker kdo danes karkoli časti, je časti vreden, takih pa pri nas ni obilo. Obilne so samo poletne padavine, da o Mariborskem davku na dež ne razglabljamo preveč.
Imamo ogromno županov v kazenskih postopkih, a še vedno sede v svojih foteljih, medtem ko raja vse bolj sedi na goli riti.
In ker naša politika, vaši ali naši, kdo bi se še s tem, tako rada o krizi, ki je za njo ni, smo skoraj v davčnem raju.
Ker Furs ni neko pustno društvo, temveč če jim kaj zabrusiš, te lahko celo vklenejo in preiščejo, s financo ni šale. Na srečo jih domača zelenjava in sokovi nič ne zanimajo, bolj pa alkohol, nafta in cigarete. Država ima še vedno monopol nad ljudskimi razvadami, med katere gre na wc s avtom. Če pa vam gre kurbljanje avtov na živce, je skrajni čas da greste na dopust, če ste si prej pri trgovcih zagotovili kakšen popust.

Pa lep dopust

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Minimalno s(r)anje humoreska”

  1. pohajalka pravi:

    To imaš pa prav: če nimamo dosti, nam ne morejo vzeti veliko. Tendence so, da postanemo davčni raj za velike zaslužkarje, s ponarejeno in omejeno socialno kapico.
    lp

  2. lordwales pravi:

    S socialno kapico je kot s redečo kapico in lačnim volkom, na koncu neoliberalne požrtije raji ne ostane prav dosti, bogatim in najbogatejšim pa love do krove. Slovenija bi s uveljavitvijo socialne kapice postala banana republika.

    Zakaj ne bi bogati in najbogatejši za zravstvo in penzijo plačevali več?
    Vsak naj k blaginji države prispeva glede na višinino dohodkov, t.i. Skandinavski model.
    Do 10000 Evrov dohodkov naj se plačujejo minimalni davki ali nič, potem pa glede na višino zasluženega

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !