Je res težko bit prijazen in optimist

Zadnje čase mi uspeva nemogoče, biti vedno prijazen in optimist, kar je res, je res. To je zelo težko, ko ti gre tisoče zadev blazno na živce, ta ne dvigne svoje presvitle riti, ta te oddvojka na drugem randiju, ti pa si besen na ves svet.

Lahko prebereš kako basen, zgodbo, kriminalko kar je teh reči, žvižgaš pojoči travici in verjameš v reinkarnacijo zaposlitvenih. V teh težkih časih si žal lahko optimist samo s svojimi evri, druge ni. Da dela ni, je stara zgodba. Pa to ne drži čisto tako, med dohodke turbo kapitalizma lahko prištejemo še številne dobitke brezplačnih nagradnih iger. Se žrebajo, v zameno za osebne podatke, za nenehna klicanja na mobitele in naslovnjeno pošto. Dobitki odtehtajo vse to teženje.

N vsa namigovanja, da sex odreši težave vse, bom rekel, da je sex brez ljubezni samo praznjenje denarnice. Kaj pa apatičnost, brezvoljnost, odtujenost? Vse to se dogaja, če ne moremo iz svojih enih in istih poti, se bojimo lastne sence in ne znamo udarit po mizi. Ljudje, ki že od mladih dni zahajamo v hribe, vemo da je že gor velik napor priti, prav tako dol, in da vse to znojenje, segrevanje in uživanje v neokrnjeni naravi prekrasnih razgledov odtehta vse. Vedno ko smo čez tistih grešnih 1000 metrov, odpadejo blokade vse. Še politika nas ne moti več, smo sproščeni. Še debate s mimoidočimi planinci so vesele, kaj nam pa manjka tam gor? Bajte so na gosto posejejane, vse lahko nesemo s sabo v rudsaku. Za tisti čaj pa se drobiž vedno najde.
Če ne spimo po bajtah, je to najcenejša rekreacija. Ki zagotavlja še mnoga leta brez obiska dohtarja. Zdaj vidite, kako mi je pomagala Golica, Pristava, Karnijske alpe, Karavanke, Korensko sedlo.

Zdaj, ko sem spet doma, se dogajajo čudeži. Gora ni nora, nor je vsak, ki ne gre gor. Kdo bi si mislil, da lahko energija 10 dnevnega odklopa pripomore k mojemu pisanju 3 romana? Dobra stran brezposelnosti pa je, da imaš več časa za uresničevanje svojih sanj. Te sanje pa so zame: Postati poklicni pisatelj. Mi bo uspelo dragi moji?

Kot je javno znano, se bliža regijsko srečanje seniorskega literarnega natečaja jskd, V ilirski Bistrici. Ker je to edini literarni natečaj za prozo in poezijo za amaterje v Sloveniji, čudi skromen odziv na regijske izbore za finale v Ljubljani. Kot slušatelj letošnje literarne šole v Tolminu in lanske v Novi Gorici lahko rečem, da je poklicna literarna pot veliko odrekanje in življenje na beraški palici leta, predno ti uspe uspešnica.
Saj veste kako je to v našem življenju:

Lahko ponavljamo ene in iste parole, jamramo, ali pa napišemo izvirni Slovenski roman, kot ga še nihče ni.

Tomaž Švagelj Lordwales

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !