Franca nikar

Franca, gotof si nekdanjenega Mariborskega župana se Mariborčani in ostali bolj kot po enem mandatu in nekaj drobiža spominjamo po Ikebani v mestnem parku, svetniških češnjah, podražitvi parkirnine, Karin Ježoviti, njegovi odlični Mariborščini in univerzijadi, nategi stoletja in epk seveda. Če, ga zagotovo na županskem mestu Mom pogrešamo nekdanji politični satiriki Totega lista, dajal nam je neskončne količine prvovrstnega političnega štofa.

Za lokalnega politika in nekaj časa celo državnega svetnika je na 10 pravno močnih obtožnic dokaz, da je teorija eno, praksa pa drugo.
In da je Franca v stilu njegovih ptičjih hišic precej po domače deloval, kakšne korupcije mu sicer nobeno sodišče še ni niti nepravnomočno dokazalo. A da je zrihtal občinsko stanovanje vedeževalki, podpisal sicer ni, ga je stalo zaporne kazni. A je shondlal, da je še vedno na prostosti. Njegov kriterij pomembnih oseb ima očitno slab priokus.
In nato so mu gotof si, ki so kurili njegove slike pred Mom dokončno rekli ne decembra 2012. Nekako takrat, ko je Toti list shiral na eno stran, honorarji sotrudnikov Totega lista pa so se prepolovili.
Komaj se ga je Maribor rešil, že diha Fištri za ovratnik. Vsa ostala 15 pa teče častni krog. Kakih večjih možnosti, kot 2 krog Franca sicer nima, res pa je, da nekatere Fištrine župansko uvodne o Franci niso bile najbolj na mestu.

Če mu oprostimo, da 2 aprila 2008, dan po 16 stranskemu Totemu listu v Večeru, ni bil na Gala prireditvi ob 70 letnici izhajanja Totega lista, v narodnem domu, lahko navržemo da ni bil kaj prida župan. Kljub preštevilnim aferam je Maribor njegovo vladavino nekako preživel, a tudi za časa Fištre in njegove uniforme in gradbene jame Maksa, ki je bila prodana šejku v Mariboru ravno ne teče med in mleko.
Ker Franca nikoli več za Mariborskega župana, tudi Fištra je bolj slab nadomestek. A verjetno najboljši od vseh 15 izzivalcev za župana.
V mestu ob Dravi, kjer je propadla vsa industrija, kjer se celo s Večerom grejo lastniške kravje kupčije, je težko govoriti o neki prihodnosti. Sploh po odpustitvi vseh Večerovih stalnih in občasnih honorarcev. A vsaj Večer je o Franci pošteno, kritično in nepristransko poročal. O tem ni dvoma. Franca je bil tako dober oziroma slab župan, da se je lastno ročno pojavil celo v poslovilni številki Totega lista 3 aprila letos. Vsaj glede na župansko plačo v višini 2 novinarskih in 4 minimalnih bi vsaj Fištra lahko kupil uniformo s svojo plačo, ne pa službeno kartico Mom. In težko bi rekli, da je prodaja gradbene jame Maksa za drobiž Švejku dober posel.

In če se Franca pred volilno hvali s rekordno obnovo Pohorske vzpenjače, nič ne reče o skorajšnjem propadu Športnega centra Pohorje. In zelo verjetno izbubljeni zimski sezoni in zlati lisici na Pohorju.

Ne glede, kdo bo novi Mariborski župan, pokorno javljam, da če Večer to objavi kot pismo bralcev, več ne računam, bom še dalje razkrival poti in stranpoti blatnih kolovozov doline Šenlorjanske. No ja, France smo se rešili, Toti list izgubili, jaz pa kot 7 letni stalni sodelavec Večera s skoraj 250 plačanimi objavami v Totem listu zdaj furam invalidsko zavodsko. Ker je to edina, če hočem še kak evro dalje imeti.

V času pisanja za Večer na srečo nisem imel težav s realnostjo pristanka na družbenem dnu. Pa Franca nič ni kriv za to, pač pa tajkunsko lastninjenje Večera. Več pa ne smem reči, da se ne zahakljam. Država mi ponuja 300 evrov na mesec za 101 uro pri katerem koli delodajalcu, tudi Večeru, a nihče ne sliši dobro. Nihče me noče zaposlit kot prostovoljca.

Kljub temu dragi Večerovci pišem dalje, ne odneham za nobeno ceno, pa če bom od tega kaj imel ali ne, sem novinar, publicist in literat,
še kaj zraven, pisat znam. Hvala za objavljeno moje prvo pisanje v Večeru pisma bralcev Cerarjev koalicijski poker 1 septembra po ukinitvi Totega lista.

Tomaž Švagelj

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !