Dragi moji ponovno na prvi bojni liniji

Danes sem jo spet zagledal, bila je tista, ki me je 10 let nazaj osvajala,
Jaz pa nič. Še zdaj ne vem, če je moj tip. Ni daleč, samo 10 km. Pozdravila me je, jaz odzdravil, še kakih 10 sekund strmel vanjo in se nato pobral.

Skratka moje misli so trenutno samo pri tem, kako dobiti to jebeno prostovoljno državno plačano službo. Imam svetovalko, s katero je samo formalno, a drugače ni slaba punca. Imam prihodnost. In zelo zmogljiv tiskalnik, ki lahko ven vrže še na stotine prošenj. Vedno ko sem na dnu, si pogledam kako je Harry srečal Sally. Vem, da so tam doli v Kopru čudoviti ljudje. In ta, izpred 10 let dela tam. Malo sem bil razočaran, ker guglanje ni dobilo skoraj nič o njej. Niti ne vem, če je še vedno samska. Kar se pa tiče Šalare, tam sta vsaj 2 punci, s katerima je vredno poklepetati. Večkrat rečem, da me jebejo na puno. Tudi moje prošnje gredo na puno. Mogoče bo objavljeno tudi kot pismo bralcev.

ZA VSE NA SVETU BI SE RAD VRNIL V NOVINARSKE VODE

tomaz.svagelj@siol.net tomaz.svagelj@gmail.com

Vsem, ki mi lahko pomagajo pri tem, se najlepše zahvaljujem za pomoč. Na lokalnem področju imam neomejene možnosti, pri tem pridejo še kako prav stari prijatelji, ko sem bil še na liniji, zdaj pa sem na liliji. Kdo ve kakšni čudeži se mi še lahko zgode, mogoče bo še kaka osamljena začela brati moj blog, se bo zgodil kak zaposlitveni čudež in kakšen zmenek. Drugega mi ne ostane, kot prva bojna linija.
Čimveč med ljudi, na razne dogotke, sem odličen retorik. Kdo ve, mogoče pa bodo moji družbeno kritični aforizmi prepričali kakega urednika in urednico. Vem pa da je ta blog zelo bran, tudi po službeni dolžnosti, in daj bože da bi mi tudi to pisanje pomagalo kak korak naprej.

Konferasejka, legenda Anči Gošnik je danes rekla: Če je kriza v denarnici naj ne bo v duši. Moja duša je odlična, oba maila delata, izvolio! Da pa lahko uspem na vseh področjih samo na lokalnem terenu, saj tukaj tudi živim, mi je jasno. Glavno mesto Primorske pa je Trst, ne Ljubljana.

Naj zaključim:

Lepo da me je danes pozdravila, to je še vedno bolje kot nič.

Med šelestenjem dobrih novic ne pozabimo na medčloveške odnose.

Ohranite nasmeh

Tomaž Švagelj Lordwales

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !