Očesni stik

Slovenske novice posredujejo pri zbližanju para, ki se je spogledoval s očesnim stikom, na koncu se je rjavolaska nasmehnila. Če se še kdaj srečata, veliko sreče na skupni poti. Dejansko pa smo ljudje pri iskanju – flirtanju omejeni s pravili in zakoni. Na šihtu je treba bit priden, da ne bi s tega ratalao spolno nadlegovanje. Po šihtu pa izvolio!
Tudi meni so se mnoge nasmehnile, pa se ni zgodilo nič, tudi nobena me ni nikamor vabila. Glede na mojo medijsko izpostavljenost, in ker nikoli ne zakrivam indetitete bi se moglo oboževalk kar treti. Pa res?

Preigravanje na to temo je samo zguba časa, prijateljice pa so bile in bodo. Glede na to, da o zasebnih stikih veliko pišem na blogu, bi moral bit najmanj Casanova. Resnica pa je povsem drugačna. Da se bo kaka metala za mano, dvomim, moj blog je kvečemu zakrivil, da me domov pokliče upokojenec, ki si želi družbe. Tudi ne verjamem v te in one nasvete. Mogoče je Milena Miklavčič vrhunska na tem području, toda brez vsaj 3 randijev se ne zgodi nič. Svoje doda še apolitičnost, ljudje kot sem osebno, nismo ravno idealni družinski očetje. In če temu dodam 9 let prijateljevanja kar tako in neuspel randi, volje za iskanje sanjske ženske ni na pretek. Verjetno sem res boljši pri notranji politiki in družbeno satiričnih temah, kot prepričevanju potencialne, da sem zanjo princ iz Bel Aira. Zato povprečne ne bodo šmirglale name, kaj pa potem še ostane? Kakšna sodelavka? To že, pa bo ta prava?

Moja prva skrb je trenutno delovno usposabljanje, kot država reče plačanemu prostovoljnemu delu. Potem avto, vozniški, vmes še kaka sodelavka, po šihtu seveda. Vsak dan 1 post na blog, pisma bralcev, kaj več pa od medijev niti ne pričakujem. Da te opazijo, moraš biti opazen. Žal so pretirano komunikativne do mene vezane in poročene. Samske pa tiho. Pa tudi zakaj pri ženskah hitet, če nisem 49 let?
Moje novinarske sanje živijo dalje, in če bom zbral denar za nov avto, bom tudi za dokončanje srednje šole in novinarski faks. Naprej ni treba razlagat. Ker je za mano 1335 postov na blogu objav, plačanih in neplačanih pa že leta ne štejem več, gre pa to v tisoče. Potem tudi ni dilema, kje sem profesionalno najboljši. Žal časi za novinarstvo so v Sloveniji najslabši. Amerika pa daleč. Če pa bo prilika, ni dvoma, da bom izbral sanjsko samsko dekle, ki ji je kaj do mene, ki ji je tipkovnica na kolenih del vsakdana. Meni že. In mi za to ni niti malo žal. Tudi svojih filmskih sanj nisem obesil na klin. Naključje je pa, da začenjam svojo novo službo v kraju, kjer so snemali angelski obraz. Dosledno pa odklanjam vse portale za zasebne stike.

Se je pa v nakupovalnem centru od zadaj vame naključno zaletela Italijanka nekaj časa nazaj. Najprej sme mislil, da mi hoče kaj pobrat. Nič od tega, prijazno se je nasmehnila, skuzi in odbrzela naprej. Ker ni imela telefona v roki, gledala je naprej, levo in desno dovolj prostora in tak dalje, je bil to mogoče telesni stik? Če bi hotela bi se mi brez težav ognnila. Pa se ni.

Kdo ve, s njo se nisem obremenjeval, pa tudi srečal je nisem nikoli več.
To so zgodbe, ki jih piše življenje. Tabloidi pa rešujejo. Res pa je, da vse tiste, s katerimi nikoli ni nič, preveč govore.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !