Veste kaj male zmage štejejo

Že zdavnaj bi po mojem razgibanem življenju posneli Hollywoodski film, težava pa je v tem, da v enega niti večina dogodkov ne bi šla.
Toliko jih je. Na mojo nesrečo skoraj vedno na senčni strani zvezdnih sanj. Še s zvezdicami so težave. Zgleda pa, da me je vsaj pamet srečala. Dobra bejba še vedno ne. Vete kaj, so what. Odnehat pa ne mislim za nobeno ceno. Se pa najde kar nekaj ljudi s človeškim čutom.
Upam da bom upravičil njihovo zaupanje.

Ko sva takole po mojem off sidu malce modrovala s šefom Dejanom, doma iz Velikih Žabelj pri Ajdovščini. Tudi glasbenik, predstavljen v nedelu. Sem se spomnil ene moje bivše sošolke, bilo je v začetku 80 let. Ko jaz še nisem vedel, kaj je to sex, ona že noseča. Njen otrok ima zdaj dobrih 20 let.

Pozabit je treba bivše in začet živet za bodočo. Bolj kot kolikokrat na teden me skrbi, kako jo vprašati, če je samska. Obem knjižnicam bo treba naslednji teden treba vrnit vse knjige. Nato pa nekaj tednov čao bao Sežana in Nova Gorica. Zadeve so mi jasne, še papirje podpišem in bo. V Koper ne grem več, bo svetovalka prišla k meni. Dost imam te Šalare. Vem pa, da je luštna punca. In ko bom zvedel, da je zasedena bom zelo cool. ( ni svetovalka ) Je pa ogromna razlika, če greš dalje. Do zaposlitve še nekaj telefonad. Začet pa bo treba prijazno težit že v ponedeljek.
Da bodo do srede tedna karte v Vipavi, ker 2 februarja začnem.

Tako me bo moja svetovalka lahko videla v Vipavi, ker me nič ne mika v Šalaro. Zadovoljen s vsem. Mogoče mi besede ne tečejo kot ponavadi, je pa situacija malce boljša, In jaz boljše volje. Te karte so važne, ker plača država. Doma bit pa postane dolgočastno. Želim delat.
Vsekakor ostajam komitent nkbm, 100 metrov od šihta, pošta 150 metrov, najboljši sosed 100 metrov. Celo avtobus za Ljubljano pelje vsaki 2 uri čez dan. Eni bi rekli temu terna, jaz rečem samo da sem vprašal po delu. In ga dobil. Temu je odločilno botroval čao bao moji dolgoletni dopisovalki. Ne samo, da se mi je dvignila samozavest, spet sem tak, kot sem. Šef Dejan ob tej novici ni bil preveč gostobeseden, moja aforistična in bralna delavnica tokrat ni nobenega zanimala.

Začenjam pa teden pred Svetim Valentinom. Počutim se krasno, in če vam kaj ni jasno, si preberite romanizirani življenjepis nekdanjega Večerovega novinarja Ivana Dolenca za Dolar Pravičnosti.

Moje novinarske sanje živijo dalje

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Veste kaj male zmage štejejo”

  1. stricmarc pravi:

    Tudi male zmage so veliko vredne, dokler ni večjih!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !