Papirji

Papirji so pomembna reč. Brez njih ni nič, na Primorskem jim rečemo karte. In ker so moji papirji na poti, ni da ni. Vse ostalo je kot razglašen šlagerski orkester. Da gripa razsaja, da se ministrstvo za infrastrukturo skoraj zagotovo ne bo v roku prijavilo za skoraj 400 milijonov Eu sredstev, in da je Evro napram dolarju na goli riti.
A kljub vsemu živimo solidno.
Celo zaposlitev se da dobit, če si vztrajen.

Dvignejo pa večne parole, kot sistemsko urejanje in odprtje pandorine skrinje. Da morajo prostovoljni gasilci državi plačevati davek za donacije, sistemsko se bo to uredilo. Ob svetem nikoli. A življenje slehernika teče v zemeljskih orbitah. Moje življenje bo kmalu čez dan teklo v Vipavi. Od Nove Gorice sem se ta ponedeljek za nekaj tednov poslovil, zavil sem v malo boljšo restavracijo na pico.
Ni bila ravno poceni, drugje bi jo dobil ceneje. A bilo je ob instrumentalni glasbi, v siju sveč in zastrti svetlobi. Celo brezplačni dodatki k pici. Samo kelnarca se mi je zdela nekam znana.
Manjkala je samo sorodna duša. A ob vseh telefonadah, ki so te dni, tega skoraj ne opazim.

Da se bo ta naš svet kaj prida spremenil, to so prazne marnje. So pa Kitajci tisti trgovci, k katerim se bo zavilo pri najboljšem sosedu. Malenkosti, ki popestrijo dan. Kot sorodna duša, ki zna bit prijazna in razumevajoča. Ne spreminjajmo sveta, raje spremenimo sebe. In ob misli na tisto, ki jo bom v kratkem pogosteje srečeval, moram biti cool.
Kaj če je vezana ali ji ni do mene? Mogoče se motim, včasih se pomotim, sem pa še vedno tak, kot sem najboljši. Kaj potem, če od dolgoletne dopisovalke je nič pošte, to mi dol visi. Zdaj je zame važna samo prihodnost in varen pristan. Celo moja svetovalka je kljub bolniški več kot odlična pomoč na moji novi poti.

Mogoče je ta naš svet res na robu pameti, a da se da dokazujem vsak dan. Da imaš blizu Abrahama še upanje, je dobra novica. Da od dneva ne pričakuješ preveč. In da lahko prespiš marsikakšna poročila. Imaš pa od življenja toliko, kolikor v to vlagaš. In ni vse v materializmu, več je v dobrih delih in prijaznih besedah. In kjer je dobra energija, tam so tudi delovne razmere odlične. Da se ta naša država počasi pobira. In da v novo življenje vstopam kak teden pred pustom. Tam kjer se leta vrtel, me bodo redki pogrešali. Tja, kamor dnevno odhajam, pa bom nabral veliko prijateljev in prijateljic. Ni skrivnost, če povem, da bom služboval 7 km od najuspešnejšega Slovenskega podjetja. In da se da na teh 7 km zgraditi Slovensko zaposlitveno zgodbo o uspehu pove veliko.
Za vse, ki radi delamo. Kjer so vrednote za odtenek drugačne kot drugje. In ni večjega veselja, ko ponovno začneš hodit na šiht.
Kjer pokažeš delo.

Medtem pa nam naši politiki še vedno kažejo osle

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev na “Papirji”

  1. medapolnaskleda pravi:

    Sveta resnica je to, da je v delu najprej veselje, pa še zadovoljstvo s samim seboj. Tudi jaz rada delam, na več področjih. Ni samo služba tista, ki daje boljšo samopodobo, ima pa veliko prednost pred vsem ostalim: plača je to.

  2. Butterflylover pravi:

    Sorodne duše…jep…lepo bi bilo :) papirje pa tako rad odnese veter :) ampak človek vseen rad ima gentle breeze :) aha

  3. stricmarc pravi:

    Nikar ne kaži bodočim kandidatkam za boljšo polovici svojega bloga. V skoraj vsakem prispevku daš vedeti, da iščeš punco. Fanta, ki ne najde punce ( ko jih je pa toliko….) , se vse izogibajo, češ:Če za druge ni dober, tudi zame ne bo!
    Tudi pri puncah velja svetopisemska: “Da se tistemu, ki že ima in vzame zistemu, ki nima.”

  4. lordwales pravi:

    Brez skrbi, potencialne ne berejo mojega bloga, če pa že samo kak stavek.

  5. butterflylover pravi:

    dreamcatchers :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !