Puding deževnih majskih dni

Trenutno še tuhtam: Ali vanilijev ali čokoladni, ogrevam se za vanilijega, pa tudi čokoladni ni slab. Slabše gre trgu dela, če ne bomo pri zdajci ukinili tega nadležnega 2 maja, dela prostega dneva ( no ja, kakor za koga, se mi zdi ) bomo hitro šli v ramingo. Šolske počitnice gor ali dol, kdor je zdržal peklenski 3 dnevni delovni teden, je zrel za Nobelovo nagrado. Ta zgornji in podšefi na dopustu, ti pa delaj za dva.

A se ne pritožujem, kaj pa vi?

Tudi našim rumenim poštarjem se utegne kaj kmalu utrgat, teh reklam ni konca. Pa se še vedno pulimo po diskontih za zadnji 2 limoni ali predzadnji paket paprike. A vsaj poceni je, za isto sosedovo ali še višje kvaliteto? Imate piko? Odkar so Agrokor, so vsi korneti pod 1 evro.
Agrokorjevi kdo bi se še s tem. O nacionalnem interesu bi se dalo, družinski srebrnini in kar je teh reči. Pa mi nenazadnje dol visi, kdo bo kupil Slovensko živilsko industrijo, dokler napisi ne bodo v cirilici.
So pa Agrokorjeva živila cenejša, in jebat ga, ne glede na nacionalni interes s njimi pridno polnimo nakupovalne vozičke.
Je pa račun manjši, kvaliteta ista, to šteje, nič drugega.

In tako sem spet doma, a hudga mi ni. Med čakanjem moje velike ljubezni se postori kar nekaj malih reči.
Matematika tehnika gumarabika. Se še spomnite legendarne nanizanke Naša krajevna skupnost, še posebno pa tistega v podobi Šugmana starejšega Fraklja?
Že dolgo pred ddv smo se lahko poučili, kako je s porezom in tednom boja proti alkoholizmu. In trebušnih krčih, ki se jih zdravi s slivovko, težava je, ko je treba plačat kozarčke, ki jih vedno pozorni oštir pridno šteje.

Ni da ni dragi moji. In da se je v Novi Gorici pojavil računalniški outlet ni novica. Kaj pa je po vaše sploh še novica? Tudi to ne, kdo s kom, in katere strani. Novica je, ali delo imaš ali ne. Če imaš, in delovne ure oddelaš, imaš tudi plačo, zastonj kosilo. Za tolažbo pa bo namesto ženskih objemov kar puding. Obožujem hitro pripravo hrane in sladkarij. In če mislite, da se vam prikazujejo vaše miške, najpriljubljenejša je Karmen. Potem je čas za obisk za kake 3 mesece nekdanje Italijanske kasarne na hribčku na Idrijo. Tam je služboval tudi legendarni dr Felc. Tudi avtor zgodb varovancev najbolj znane Slovenske kasarne.

Saj ponedeljek bo kmalu. Pa sonce bo. In če me že sprašujete o mojem mnenju o posvojitvah otrok, je edina da do tega pridete, hopa cupa. Ker ženske so edine, ki lahko imajo otroke, boste težko s kakim moškim do tega prišli.

Če jih heteroseksualno ne morate imeti, lahko poskusite še s bio medicinsko pomočjo, ki pa glede na trenutno zakonodajo, velja samo za heteroseksualne pare. Lezbike naj si pomagajo s skokom čez plot.
Vse ostalo, dragi moji, pa so mokre sanje kvazi slovenske levice.
V Vipavi in kar je podobnih krajev pa vam za vsakim šankom takoj povedo, s kom se je dobro držati. Lahko se tudi tam zaradi mene držite isto spolne združbe, a ravno navdušeni ne bodo.
Sem pa proti diskriminaciji istospolnih, a družinskega zakonika ne rabimo.

Obstoječa zakonodaja urejuje vse pravice in dolžnosti družinke skupnosti, posvojitveno je lahko samo hetero seksualna.

Amen, saj so nenazadnje majski dnevi, radosti in veselja, koliko je veselja v istospolnih skupnostih, ne rečem nič.
Mogoče bi la Toya in razvpiti dr. Štern kako rekla o tem. In če mene vprašate, 99 % prebivalcev in prebivalk Slovenije je hetero. So pa kraji, kjer niso navdušeni nad posvojitvami, gospodarsko, družinsko in družbeno uspešni.

Da ne omenjam aidsa ki se ga v hetero spolnosti težko dobi
Lepe majnske dni vam želi
Lordwales

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Puding deževnih majskih dni”

  1. stricmarc pravi:

    Predlagam vanilijev! Prvomajske praznike moraš malo širše razumeti. Ne gre le za proste dneve, pač pa za odlilčno poslovno priložnost turističnega sektorja. Saj vidiš, koliko je oglasov za prvomajske izlete.
    Morda poznaš kakšne kraje, ki so razviti inodklonilni do novih vidikov zakonske zveze. Na splošno pa se nagibajo tem novostmi predvsem razviti,(prenažrti) kraji z visoko stopnjo dekadence ( Pariz, London, Dunaj, Ljubljana…)
    Kolikor razumem iz bloga, delaš preko javnih del v nekem domu oskrbovancev ( včasih smo rekli temu dom upokojencev). Morda pa bi napisal kakšno zbirko zgodb v stilu Solženicina Rakov oddelek in sicer Čakalnica na zadnji postaji življenja.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !