Še ena knjižničarska

Se tudi vam zgodi, dragi moji, da pridete v knjižnico, hočete rešiti križanko iz svojega časopisa, in glej ga šmenta svojega kemika nimate. Lahko ga vzamete s pulta, a glej ga hudiča nobenega ni. Ko končno zagledate kemik, vam ga starejša knjižničarka noče posoditi, češ da ga rabi zase. Počakate 5 minut, da gre proč, vam isti kemik mlajša knjižničarka brez problema posodi.

In to tista, edina, od vseh knjižničark, ki me vedno, ko me zagleda, pozdravi. Ker pa bolj prisegam na medicinke, ne nazadnje se v nekaj dneh vračam k upokojencem ni da ni. Sploh in oh trenutno o ženskah niti ne razmišljam. Saj ta knjižničarka sploh ni napačna, je pa res, da je kar 99 % verjetnost da ima fanta. Ker nameravam pri upokojencih ostati do penzije in še čez, je trenutno važnejše fokusiranje na delo, ne pa na neke zmenke.

To lahko počaka.

Za vse moje oboževalke pa kot vedno velja spodnji mail, odgovorim vsaki, če se ne gre za ženitno ponudbo. Ker se mi iztekajo čudoviti svobodni dnevi, ko greš popoldne za kako uro mirne duše malo dremat jebat ga.

Iskanje novih idej.

Nič na tem svetu ni idealno, niti sistem javnih knjižnic. Vsak sistem je tako močen, kot trdno drži najšibkejši člen. V stilu to so gadi so s lepimi puncami težave, s grdimi problemi. Sploh in oh če me kakšna pozdravi, zaradi tega še ne padem dol. Kot po dežju posije sonce, tako hitro začutiš, katera je prava. Malo se mi že svita v to smer.

Težava javnih knjižnic je samo ena: Da dodatno pomoč zaposlujejo preko javnih del, in to ljudi, ki imajo toliko strokovno s knjižničarstvom kot krava s sedlom. Potrebe so, nekaj ljudi se tako zaposli, saj sem, tudi jaz v podobnem programu.

Javnim knjižnicam pa manjka kodeks etike ali bonton:

Od slabega oblačenja, do neurejenosti, zlasti pri knjižničarjih.
Si predstavljate, da prideš na šiht v dom upokojencev neobrit?
V knjižnicah je to standarden pojav, najbolj urejene pa so tiste zaposlene preko javnih del. A bolj kot kriza pritiska, in begunci, bolj so tudi po knjižnicah prijazni in uslužni.

V domovih upokojencev se reče:

Niso varovanci zaradi nas, smo mi zaradi njih.

To pravilo bi moglo veljat tudi v javnih knjižnicah, in če na svaki pošti takoj dobiš kemik, naj bi ga tudi v knjižnici. Razlika je med javnim sektorjem in zasebnim, v javnem končaš šiht ob uri, v zasebnem pa ko je delo opravljeno. In nihče v zasebnem sektorju ne trpi na šihtu.

Vsaj zase vem, da sem na šihtu vedno nasmejan in dobre volje. Da je družba družba, in služba služba. Da ostajanje deklic ne sodi v čas šihta. Vikanje je v javnih knjižnicah redek pojav.

Še malo, pa bodo za pulti javnih knjižnic begunci. Zakaj bi javne knjižnice za delo na pultih, ki ga je zaradi avtomatizacije vedno manj plačevale drago knjižničarsko silo? Diplomiran javni delavec ali delavka jih neto stane največ 800 evrov, begunce pa lahko takoj dobe za minimalno plačo.

Čez kak teden bodo že na Bregani, tudi v Sloveniji bodo ostali. Vsi begunci imajo denar, in bančne račune. Kot prosilci za azil lahko delajo. In ko bo javnim knjižnicam zaradi krize in prevelikega števila zaposlenih zmanjkalo denarja, bodo dobri tudi poceni begunci.

Zatakne se pa pri kemiku

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !