V Trstu zaprli še eno trgovino

Trgovina mesnin v starem mestnem jedru Trsta, s butično drago ponudbo ni več prepričala kupcev, in so jo zaprli. Zakaj plačevati vsaj 3 dražje kot v najbolj znanih Sežanskih diskontih, si mislijo Tržačani,
In gredo po najcenejšo špežo na Partizansko. Ime ulice jih še najmanj moti, oba diskonta sta 100 metrov narazen, prava poceni dolče vita.
Za bivšo butično trgovino v Trstu ne bo jokal nihče, v priljubljenih diskontih je Evropa v malem. In zlasti gospe srednjega razreda, razumljivo iz Trsta, ker v Sloveniji smo poleg 1% tajkunov vsi ostali reveži, se razgovore, če jim narediš prostor na blagajniškem traku.

Take gospe, ki kupujejo pregrečno drage kozje jogurte, in premium izdelke ti revežu, močno popestre dan. Kot standardni Slovenec takoj prešaltaš na italijanščino, ki jo kot prebivalec ob meji kar dobro govoriš. Slovenska revna gospa je neizmerno hvaležna, ko najdeš paket s navadnimi jogurti, sadni so za gospo predragi. Ker hoče manjša pakiranja, nekaj časa traja, da jih najveš, ko ji veselo novico poveš, ni sreči ne konca ne kraja. Največjo čast sem dobil od Tržačana, ko sem v diskontu kupil kavbojke za neverjetnih 11 evrov. Leviske ravno niso, izjavi, a tudi te bodo dobre!

Take zgodbe mi lepšajo dneve, in odganjajo črne misli. Nič ni s objemi gospe srednjega razreda, ker se žigola ne grem, celo za javna dela v Kosovelovem domu nisem primeren. Kljub temu, da me je bivši socializem na kmetijski šoli odlično izobrazil, sem za javna dela v Kosovelovem domu izobrazbeno prekratek! Da o novinarskih sanjah ne razglabljamo, niente posta. Malo se mi tudi ne da več obiskovati reakcij, saj s srečanjem Abrahama zaslužek ni več na prvem mestu.
Tudi kulturnim seansam pri Kosovelovim znam reči ne, kljub temu da sem bil osebno povabljen. Zgodbe bivšega direktorja Ljubljanske tv bom že prebral, se ne mudi! Sem si pa ogledal kako izgledajo Sežanska vrata in Občine s oddajnikom s Sežanskega tabora oziroma učne poti.
Na zahodnem vrhu je balvan, malo sem ga objel, saj nekaj energije ne škodi. Lahko da sem eden najbolj talentiranih Slovenskih piscev, si pa s tem lahko kaj obrišem. Bom moral odločneje ukrepati pri nežnejšem spolu, ker sam pri starših je osamljeno. Je pa zastonj bivanje in hrana, kaj češ boljšega. Ko se begunske nam dnevno vrte, zdaj so prišli še na Bohinjsko progo, si tega pošteno štuf.
Še svetovalcu na sončni se ta teden ni dalo nič, kot vedno najbolj glasen v čakalnici, zgodil se je čudež, sončna mi je nakazala potne stroške.

Mag. Terčonova, njen mož je organizator programov v Kosovelovem domu, je mnenja, da nisem primeren kljub 20 letnemu kulturnemu pisanju za javna dela pri Kosovelovih. Neizmerno sem ji za ne hvaležen, saj mi je omogočila, da svobodno pišem in pesmim dalje.

Med štetjem beguncev sem sodeloval na 3 pesniških natečajih. Bolje kot jamrat, da nič ni. Iskreno upam, da je tudi Pd opazil moj pisoči talent, počaščen bi bil za povabilo na čaj iz avtomata v redakcijo na ulici Montechi. Kar najraje počnem, poleg pogledov na lepotice, je da pišem. Kot polemik, in levo usmerjen politični bloger si mogoče zasluži vsaj kako pismo bralcev v Pd?

Res je, Trst je ostal brez butične trgovine, pišoči pa brez javnih del v domu upokojencev, ker je bil klic Svobode močnejši.
Te ti ne more vzet nihče

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !