Frau Merkel ne ščiti političnih satirikov

Za vse, ki smo se poklicno ukvarjali s politično satiro, je zelena luč Merklove za kazenski pregon Nemškega komika, političnega satirika, ki je v svoji oddaji v manj kot pol minute bojda užalil Turškega predsednika Erdogana napad na človečanske pravice. Vsak državljan in državljanka ima pravico in dolžnost izražati svoja človečanska, svetovno nazorska in politična stališča. Navidez nedolžno smešenje enega od voditeljev tega sveta ni niti pri številnih Nemških Turkih sprožilo odmev. Če v to ne bi posegel aparat avtokratskega Turškega predcednika, se ne bi zgodilo nič. In se najverjetneje ne bo nič.

Ker Nemško pravosodje ne bo preganjalo Nemškega državljana, ki veliko hujše smeši in opravlja Nemške politike, bo moglo tožiti na Nemških sodiščih Turško pravosodje. Če bo ta zadeva, za Nemčijo obrobna, sploh prišla na Nemška sodišča, bo to prvo vrstni politično satirični šov. Znani Nemški komik in njegovi odvetniki bodo ob pamet spravljali Turške tožilce, pa tudi Nemško obrambo in sodnike.
Njihovi nastopi, oziroma mono komedije bodo dolge ure.
Vsaka vlada, ki je pametna, raje pusti komike in ekstradnike pri miru, kot da se gre vojno zaradi nekaj besed s njimi. Bosti se z zbadljivi in pikrimi političnimi satiriki nima smisla. Težava je samo v tem, da je raven človečanskih pravic v Turčiji na nižjem nivoju, kot je to v Eu.
Teržave Turške opozije, še posebno Kurske ali pro Kurdske, so znane.
Turčija ni ravno država, kjer bi novinarji in politični satiriki lahko svobodno, neodvisno in avtonomno opravljali svoj poklic.
Preganjanje Turškega opozicijskega časopisa je jasen dokaz, kako je s človečanskimi pravicami v Turčiji.

Merlova je zaradi svoje konservativne politike velik trn v peti svobodne Evrope, kljub dobri monetarni in gospodarski politiki, ki jo v Nemčiji vodi. Niti v Grčiji zaradi njene podpore k varčevanju na plečih najrejnejših ni ravno priljubljena. Mnogi jo primerjajo, kar tudi zvokovno in slikovno pokažejo, s znamim črnim stricem Nemčije.
Ne pozabijo ji narisati njegovih brkov!

Tako je s Političnimi satiriki v Nemčiji, Slovenija po ukinitvi edinega politično satiričnega Totega lista s tem nima nobenih težav.
Vse kar je danes v Sloveniji na ekstradi in v zabavni industriji, ima toliko s politično satiro, kot krava s sedlom. Težko bi celo rekli, da je Hribarjev radio ga ga politična satira. Take wanabi zabavne oddaje so kot v nedeljo zvečer. Pri Kralju če se še spomnite. Zato dragi Večer, zdaj ko bivši Slovenski politični satiriki tenko piskamo, nam parlament skrbi sam za politično satiro.

Kaj bi na to rekli moji nekdanji kolegi pri Totem listu:
Matija Logar, Jasmin Mrkalj Kadmus, Bojan Swentner, Mariborska aforistična in satirična legenda, in številni drugi, je znano. A ker so novi časi, stare težave, edino kar se dviga pri nas, je število brezposelnih in sončnih svetovalcev, je pač tako kot je.

Srečno Večer s novimi blagovni znamkami znanih Slovenskih tabloidov.
Pa spomnite se na nas, nekdanje Totovce s kakšno omembo ali celo plačano objavo. Toti list je za nas več pomenil, kot Nemško Francoski vlak.

Zdaj tak vodi skozi Slovenijo samo še Balkanski begunski vlak.
Pišoči tudi po odpustu s Večera nadaljuje publicistično politično kariero državljanskega novinarja v pismih bralcev in na svojem blogu.
Bojim se, da bo država, kjer je prva novica Večernih poročil nacionalne tv odstavitev 3 nadzornikov finančnega brezna brez dna Nlb kmalu šla k vragu.

Kaj pa mali ljudje, kak naj mi preživimo ob večni ni možnosti in ni dela, a za elito je vedno!

Vaš nekdanji
Tomaž Švagelj

Dober večer Maribor Dobro jutro Frau Merkel Evropa

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Frau Merkel ne ščiti političnih satirikov”

  1. stricmarc pravi:

    Dobro napisano! Danes praktično ni cenzure, pač pa le uredniška politika, ki je v rokah lastnika medijev. In mediji ne bodo objavljali nekaj, kar ni v prid interesom lastnikov. Le stabilni sistemi se dovolijo malo več kritične satire, ker se čutijo dovolj močne, da jim neka satira ne škodi, pač pa daje ljudem občutek svobode, da lahko rečejo, kar mislijo. Blogi pa tako nimajo velikega števila bralcev in ostajajo na zasebni ravni, ko lahko rečeš, kar hočeš. posluša te tako nihče. V starih svinčenih časih ti je vsaj udba prisluhnila.
    Je pa žal tako, kot sam provokativno rad ponavljam Titove besede izrečene na eni od proslav na Kozari: Nema demokratije za onog koji je protiv nas. Žal to še vedno drži. Reakcija je odvisna od stopnje ogroženosti režima.

  2. Nevenka pravi:

    Tudi jaz mislim, da si zadel bistvo. Ravno zaradi velikega kulturnega razkoraka, kamor sodijo tudi človekove pravice, se prav nič ne navdušujem nad idejo, da bi bila Turčija v EU. Tudi odnos do Kurdov ni sprejemljiv. Merklova je pa z svojo katoliško dobroto presegla samega boga. S tem je prestrašila Vatikan in sedaj bodo tudi oni sprejemali begunce, tistih par fičenkov se na blaginji Vatikana ne bo ravno poznalo.
    Kar se satire tiče, je nekako normalno, da je v diktaturah, kamor za moje pojme Tručija spada, nemogoče pričakovati kaj drugega kot to, kar se je zgodilo. Saj so večinoma muslimani in oni so pregovorno zelo proti vsaki kritični pisnani besedi, čeprav je zavita v humor. Spomino se samo Salmana Rushdija, ki so mu grozili kar s smrtjo, ne ravno Turki, kjer knjiga Satanski verzi začuda ni bila prepovedana. Čas gre vedno naprej in za nekatere bistveno hitreje, za Turke pač ne, če ne razumejo družbene vloge, ki jo satira ima.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !