Na partizanski

Na partizanski v Sežani se poleg rotacij enih in istih, kot je krajevno običajno že iz časov socializma dogaja tudi kakšna inventura. Najnovejša se je zgodila Kosovelovi knjižnici, za cel teden, zaprto za obiskovalce in bralce, od 3 do 8 aprila. Najbližji odprti knjižnici sta v Novi Gorici in Ajdovščini. Mene to ni prav nič prizadelo, ker se, odkar sem bolj plitvih žepov raje držim doma in zdaj ko je začela vrtnarska sezona, vrtnarim.

Dopisništvo Pn je od ta teden zaprte knjižnice za javnost oddaljeno največ 100 metrov. Je v manjši poslovni stavbi zraven rdeče hiše, nad trgovinami. Tradicionalni trgovci si privoščijo en dan zaprto za inventuro na leto, diskontarji s tem nimajo težav.
Realni sektor za razliko od javnega raje dela in si poskuša na trgu priboriti dobiček ali vsaj nulo. Knjižnice pa še vedno štejejo knjige na roko, kljub temu da so vse v cobiss sistemu. Zaprtje tako pomembne javne ustanove prizadene predvsem ljudi na robu, upokojence in mladino. Elita v knjižnice ne zahaja, je število incidentov, vsaj omembe vrednih, v Sežanski knjižnici enako nič. Zaenkrat. Za razliko od Koprske, kjer je knjižnica postala pribežališče klošarjev, teh v Sežanski zaenkrat ni.

V ne vem koliko letih sem bil na številnih knjižničnih večerih, od vseh ravnateljic sem se najbolj razumel s Lučko Čehovin. Klasične literature je bilo na teh večerih največ polovica, ostalo pa nekje med new age in tv prodajo. Kaj vse niso ponujali, propagirali in posredno prodajali razni spin doktorji, za katere knjižnični večeri niso njihova ciljna publika. Literatura izrazito na lokalnem nivoju, toda vsakemu je treba dati možnost. Eno dobro leto sem hodil tudi na bralni krožek, ki ga še vedno vodi odlična knjižničarka Maja Razboršek. Ne vem, če sem od tega kaj odnesel, socialna vključenost pa je bila.

Bil tudi na več prireditvah v Kosovelovem domu, tam marsikaj slišal, kar ne bi smel in obdržal zase. Sončna vizavi Kosovelove knjižnice, kljub temu da spada v javni sektor, si ne sme privoščit inventure. Pastoralni center Sežanske župnije je še vedno v gradnji in bo, ko bo odprt, zagotovo preusmeril ene in iste obiskovalce in obiskovalke večerov v obeh Sežanskih kulturnih ustanovah na svoje večere.
Ker je zdaj sezona odpiranja raznih usbovsko kosovskih prisluškovalnih centrov, bi veljalo malo pogledat po Kosovelovem domu, ali ni tudi tam kakšna skrita soba. Zagotovo pa so bili bivši udbovci in kosovci nastanjeni v Sežani na skritih lokacijah, da je bila Sežana pomemben center bivših tajnih sfrj, je jasno. Več pa na to temo ne smem povedat

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Na partizanski”

  1. stricmarc pravi:

    Prisluškovalo se je vedno. Omerza na veliko razkriva prisluškovalne sobe, o elektronskem prisluškovanju, ko je po odkritjih Šturmove komisije prisluškovala Sova v navezi z nemško obveščevalno komunikacijskim vodom na glavni žili Balkan- Evropa, pa nič. Tudi Showden je temeljito opisal prisluškovanje v demokratičnih ZDA.
    Tudi rotiranje enih in istih kadrov ni izum komunizma. V stari Jugoslaviji in Avstoogrski so si občinske funkcije podajali gostilničar, mlinar in najbogatejši kmeti.
    Ne mine pa dan ( ali članek), da ne bi ošvrknili polpreteklo zgodovino in v crknjenaga leva še vsaj enkrat brcnili. Tudi ti nisi izjema.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !