Dan za spremembe

Se je tudi letos zgodil, organizirala ga je slovenska filantropija, in udeležilo se ga je skoraj 500 društev. Karkoli so naredili, je še vedno bolje kot nič. V glavnem šolarji in varovanci socialnih zavodov. Ne dvomim v poslanstvo in skrb za ljudi na robu slovenske filantropije, a vseeno je humanitarna organizacija, s poklicnimi uradniki.

So me pa zvabili v Vipavo, kjer sem jebal ježa 10 mesecev pri upokojencih. Moja vrnitev na pisma bralcev v Večeru leta 2016 in letos je bila kot izstrelitev medcelinske rakete. V hiši sadežev sva s tajnico preko javnih del na veliko klepetala, razen takrat, ko je prišla gospa iz filantropije v Ljubljani, in me je postrani gledala. Oba vsa za novo leto 2015/16 letela, in oba preserečna, da sva šla spet domov.
Dejan Štamberger, ki še vedno ni končal fakultete za socialno delo je še šef hiše sadežev v Vipavi, in zasluži največ 300 evrov na mesec. Filantropija svoje honorarce mizerno plačuje.

Vipava ni kraj, kjer bi človek lahko delal kariero, saj si še srajce tam ne moreš kupiti. So ljudje odprti, konzervativni, blizu boga, a nobenega politika kaj preveč ne zanima. Pri Marjanci je dober sladoled, blizu so izviri Vipave, doma upokojencev, če nimate tam svojcev, se je dobro čim širše izognit. Edini, ki je spoznal moj talent za pisanje, je bil pripravnik, ki je zdaj v psihiatrični bolnici v Idriji. Tudi tistih borov na pobočju Čavna sem se nagledal, medtem ko sem gural tisti jebeni voziček. Sem pa zagotovo edini bivši Večerov sodelavec, ki je kadarkoli delal v domu upokojencev, sicer kot državno plačan prostovoljec, a jebat ga.

Največ spremenimo, če zase kaj naredimo. In mene je Vipavska spreobrnitev naredila močnejšega, a zdravje, desno koleno je poškodovano. A zdaj me vse inštitucije puste pri miru, zlasti akademija Šalara. Na sončni pa vedno rečejo, da ko pridem podpisat zaposlitveni, je še čas. Leta pa tečejo.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !