Ohranimo Primorske novice

Po tektonskih premikih v Slovenskem dnevnem tisku, predvsem zaradi tajkunskega izčrpavanja in uravnoteženja politike, je vrstni red dnevnega časopisja v Sloveniji znan. 1 Delo, 2 Večer, 3 Dnevnik, 4 Pn potem vse ostalo.

Dejstvo je, vse lastniške spremembe, menjave odgovornih, tudi politično uravnoteženje, so Pn preživele. Še vedno poročajo o lokalnem dogajanju, notranji in zunanji politiki, nasvetih, bralci poročajo in obsvetila, a premikov k tematskim temam ni. Niti ni več nagradnih iger, brez katerega ni ne Dela ne Večera, je pa osebnost leta. A take kot so, jih sprejemamo, tudi povabilo na brezplačne gledališke predstave.

Kot dolgoletni aforist pogrešam odsotnost tovrstne tematike v Pn, se mi zdi, da je bil zadnji ki je kakšno rekel na to temo, Toni Karjola alias Andrej Jelačin. Mladi skoraj ne berejo Pn, nobenega ne srečam, ki bi naročil Pn, pač pa srečam ljudi, ki jih odpovejo. Ob sobotah po Pn na pošto, na to se navadiš. Raznašalca ne bo v Komenski in Bovški občini nikoli več

Lepo je slišati besede spletne urednice Ilone, a taka kot je spletna stran Pn, ne seže do kolen standardni novičarski spletni strani. Tukaj je Večer prišel najdlje, spletna stran medija brez digitalnega arhiva od prve številke bolje da ne obstaja. Kot dolgoletni Večerov sodelavec pogrešam v Pn dobre komentarje, navadno odneham po 1 odstavku. Uredništvu ne predlagam nič, včasih tiskano izdajo prelistam, včasih ne, so pa Pn za to, kar poročajo, predrage.

O kolumnistih se pri Pn ne splača zgubljat besed, še Crnkovič vam je ušel k Večeru. In kaj naj rečem na zaključek tega pisanja? Poklonjenemu konju se ne gleda v zobe, za torto sem, vedno, če pa je še gledališka predstava zraven, kapo dol!

Tomaž Švagelj
publicist

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !