Zdrs na špancir poti

Tisti km dobrega, a strmega kolovoza do Srnjaka, na Galerše, od tam je še slab km na Robe, Kranjsko gorske planine, kjer zdaj domujejo vikedi, in je prekrasen pogled na vršace Julijcev, res ne predstavlja nobene nevarnosti za zdrse, če hodimo po pameti. Vsaj tako sem mislil desetletja, v tem času opravil čez 100 pol urnih vzponov, nikoli ni bilo težav. Še manj pametnjakovičev, ki bi na snežnem zametu na robu vsaj 70 % brega sedeli in izivali zdrs.

Pa se je našel en model, dan kot nalašč za sprehod med rdečimi bori in smrekami, da se človek naužije zdravilnega zraka in odpočije živce.
Sem že skoraj na vrhu pri zdaj zasneženi klopci, od kjer se odpira kar dober razgled na Kranjsko goro in njene četrti, Črtenje, Brezje in Čičare. Najprej zagledam kapo ob robu, nato rudsak nekaj metrov pod robom, nato pa še njega, kako se ves zasopihan plazi po strmem bregu navzgor do roba. Ta model je imel debelo srečo, ker če bi namesto udirajočega se južnega snega bil srenec, ki ga katapultiralo v smreko, točno v liniji njegovega zdrsa. Pustim ga, da sam zleze gor, moralnih nasvetov mu ne dajem, ne zna pojasniti, zakaj je sedel na robu in izival nevarnost.
Vidno v šoku, ko je na poti, nadaljujem, on pa se po 100 metrih spet vrže v sneg, na srečo je zamet dovolj velik, da ponovno ne zdrsne v graben. Pustim ga, res je velika mona, si mislim, grem raje k klopci gledat razgled na dolino gornje Savsko in četrti Kranjske gore.
Ko se odpočije v mrzlem snegu, in še dodatno ozebe, se v družbi treh deklic, ki jih pripeljejo s kombijem, sprehodi do bližnje gostilne. Zgleda slabše kot deklice, ki so se takoj ko so prišle iz kombija, afnale s čiki. Zgleda da imam srečen dan, da se temu modelu ni nič zgodilo, da mi ni bilo treba nobenega klicat in bit soodgovoren. Ko sem pred nekaj leti zaradi počene gume in posledično padca kolesarja pod Mihovim domom ostal brez pijače, me je izučilo, da je dobrota vedno sirota.
Če se vrnemo k črni kroniki, in tragedijam zaradi zelo mrzlega vremena, rečem lahko samo po pameti, a je nekateri, ki tudi na širokih kolovozih izivajo usodo, nimajo! Lani poleti je bil Britanec več kot en dan manj kot 20 metrov od sprehajalne poti na Kranjsko gorskem smučišču, zdrsnil je in se tako poškodoval, da ni mogel nikamor. Rešila ga je nekdanja misica.

Konec dober, vse dobro, si mislim, na srečo pa mi ta model ni pokvaril tedenskega odklopa v Kranjski gori. Si pa težko predstavam, da ima Kranjsko gorski turizem za najem Parnega valka, nima pa tistega drobiža za delujoč monitor. Kranjska gora je bila za turiste na vikend Pokala Vitravc brez lastnih pc in tablic off line. Računalnik na ticu je delal, monitor pa ne. Moja odločitev je jasna: Kupil si bom poceni prenosnik, in si tako prihranil kar nekaj časa in živcev. Drugače pa o Kranjsko gorskem turizmu govorimo samo v presežkih, wifi je povsod, a če nimaš pc ali tablice, si revež.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !