2 tir in Avstroogrske železnice

Burleska, na čelu katere je prvi protagonist Vili Kovačič, stane nas davkoplačevalce mnogo več kot tistih 70000 evrov, ki se jih je preveč plačalo pri maketi 2 tira. Cena milijarde Evrov za dobrih 30 km 2 tira se mogoče zdi visoka, a za drobiž več kot 10 km tunela na Kraškem robu ne bo zgradilo nobeno gradbeno podjetje. Če ne bilo Vilija, bi se pripravljalna dela že zdavnaj začela, enako črpanje Evropskih sredstev, in kar je najpomembneje, nekaj 100 delavcev bi imelo delo in plačo.

Namesto zmerjanja vlade s strani » davkoplačevalci se ne damo » , rušenja več kot 10 let starih projektov, politično reševanje izgradnje 2 tira, bi vlada najbolj rabila mir, da ta projekt spelje. Noben od davkoplačevalcev se ne damo ni predlagal konkretne, cenejše trase, samo nekaj tras na papirju ad hoc, samo kar naprej kako potraten je ta projekt. Začeti od začetka pomeni, da še eno generacijo ne bomo videli sodobnega, 2 tira od Divače do Kopra. Kljub izgubljenemu referendumu je davkoplačevalcem se ne damo uspelo preko vrhovnega sodišča na ustavnem s javno sejo razveljaviti referendum, in spet bo šlo skoraj 5 milijonov evrov za glasovanje o oslovi senci.
Za ali proti, 2 tir rabimo!

Ker nobena od parlamentarnih političnih strank vsaj aktivno ne nasprotuje največjemu tehnološkemu projektu katere koli Slovenske vlade, je Don Kihotovski boj Vilija in njegovih vprašljiv. Še vztrajniki so napram davkoplačevalcem se ne damo spravljivejši, in direktno ne rušijo vlade. Stanje Slovenskih železnic je slabo, vsaj za Bohinjsko progo bi bilo nujno kupiti nekaj sodobnih dizelskih motornih vlakov, jih opremiti s radiem, wi fijem, kava in časopis mati. Ker Vili in njegovi ne živijo na Kraškem robu, ne vedo, kakšne pekel je tovorni vlak vsakih 20 minut. Grejo se horuk aktivizem, od katerega nekih posebnih koristi ni, res da imajo nekaj cenejših tras na papirju, a brez potrebnih projektov in izračunov. Ad hoc civilne pobude, kakršna je ta Vilijeva, so bolj same sebi namen, nekakšen mix anti komunizma in oportunizma.
Še dobro, da Viliju pri Teš 6 ni uspel referendum, ker bi brez novega bloka v Šoštanju energetsko tenko piskali. Tehnološki projekti stanejo, v dobi obratovanja vrnejo več, kot je stal vložek. Ni pa šel Vili pogledat v Berlin, koliko milijard Evrov je Nemško vlado stala izgradnja novega Berlinskega letališča, ker če gremo na Vilijeve vatle, bi bilo za promet še vedno dovolj dobro predvojno letališče, znano po povojnih rozinen bombnikih, s katerimi se je Berlin oskrboval med Rusko blokado kopenskih cest. Glede na 1 km novih železnic, če odštejemo 1 tir Divača Koper, in ukinitvi več kot 100 km železniških prog bi mogli namero vlade, da dokonča s pomočjo Evropskih sredstev in Madžarskega kapitala za Luko koper strateško investicijo, vsaj pozdraviti, nikakor pa rušiti. Je pa res, da bodo politične stranke Vijevega kova na bližnjih državno zborskih volitvah glatko izgubile, enako populistične stranke, slavile pa bodo stranke, ki nas vodijo 4 leta. Nenazadnje je vlada na čelu s stranko premiera Mira Cerarja Sloveniji prinesla rekordno gospodarsko rast, mednarodni ugled, vsaj začetek zdravstvene reforme, stabilnost in zaključek arbitraže za vzhodno mejo.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “2 tir in Avstroogrske železnice”

  1. stric Marč pravi:

    Cerarjevo vlado je bilo potrebno narediti nesposobni in noben projekt ji ne sme uspeti.
    Stari nergač je postal zvezda meseca, projekt je prestavil na novo vlado ( morda bo ta prava), zaminiral je ( kot je sam povedal na TV) gradbene lobije s Škrabcem & Com., utrl pot Duhovnikovim navezam in naredil zametek nove stranke mačista in užaljenega upokojenega eu sodnika Boštjana M. Zupančiča.
    Ljudski pregovor pravi, da se zastonj še mačke ne gonijo!
    Bo pa sodba imela dolgoročne posledice za demokracijo, ki pa ne bodo v duhu pričakovanj naivnih demokratov.

  2. stric Marč pravi:

    Točka preloma v gospodarski rasti se je zgodila v času popljuvane Alenke Bratušek in Cerar je zajahal plimo gospodarske konjukture. Jaz vidim njegov uspeh pedvsem v umirjanju žigice na političnem parketu in cincanje kot prednost pri stabilnosti in predvidljivosti. Groza me je vlade, ki kar po tekočem traku producira zakone. Mislim pa, da se mu je zgodila podobna usoda kot Bratuškovi. Pred povezavami in klani levice nista izpolnila pričakovanj. oba je treba uničiti in zato eskalacije in blatenje Cerarja še ni končano. Vendar je bil čas, ko se mu je Alenka ponujala. Samovšečno je odklonil sodelovanje s človekom, ki je doživljal podobno usodo in s katerim si je bil programsko blizu.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !