Darilna kartica ni aktivirana

Tudi najboljšim se zalomi, a če zadevo obrneš na današnje zastonj kave in čaje, saj je danes mednarodni dan pesništva, potem je bil prekrasen dan. Kelnarca pri drugem čajčku prijazna, saj sem že stalna stranka. Malo me pa skrbi moja lenoba, saj ko bi bilo treba kaki obetavni pihat na dušo, zmrznem. Čakanje na blagajni diskonta darilna kartica ni aktivirana, a je blagajničarka več časa zgubila s napačnimi kodami za tiste limone. Je pa že prišel mail iz najboljše agencije, bo naslednji teden.

Že sama misel, da bi imel punco Italijanko, iz južne Italije, me malce vrže. Saj ne rečem, da mlada študentka arhitekture iz Goriške univerze ni vredna greha, je prijazna, zgovorna in se mi je celo posmejala, a če pomislim na skoraj 30 let razlike, si rečem: Stari, zberi se! Bil pa je kar zanimiv pogovor, saj imava eno skupno točko: Sva bolj plitvih žepov! Vsaj s nakupom v najcenejšem diskontu sem zadovoljen, bi pa kmalu ostal brez rdečih pomaranč. Jeba je v taki burji po nakupih, a glede na skoraj 20 % podražitve hrane je ta diskont edina rešitev. Sem šel pa po ne vem koliko letih na pizzo v najbolj obiskano Sežansko picerijo, ki je odprta v petek in svetek. Lastnik se vozi iz Kopra, bil je povsem zadovoljen s mojim naročilom, izbral sem Meditaransko pizzo. Poceni ni, a nakazilo države je treba proslavit! Raje bi bil zdaj v objemu kake mladostne, a pri Abrahamovih letih se zmenki zgode samo preko zmenkarskih strani. Nekako se navadiš na način življenja, kjer rutinirane stvari rade skrenejo.

Uspeh zame so zagotovo objave mojih prebliskov v Dnevniku, ta teden kar trikrat. Kot sem rekel tej mladi Italijanki, za pisanje ti v Sloveniji nihče ne plača. Saj Italijanke niso slabe, malo me pa mafija skrbi. Ona pravi, da se je ne zavedajo, saj živijo mimo nje. Kar se pa tiše stare Gorice, migrantov, Goriškega župana in podobnih tem, ona pravi, da ni to nek problem. Da pa se kot študentka Goriške univerze prehranjuje v samo 2 restavracijah na bone, je malo čudno. Je pa več kot čudež, da so prenovili Tržaško letališče v Ronkah, za 14 milijonov Evrov, v 13 mesecih, a kaj, ko kot pravi ta študentka, je s tega letališča malo letov. Zdaj si bom privoščil eno dobro večerjo, in nič več me ne vržejo sistemske napake, ker v družbi, kjer skoraj nihče ne odgovarja za nič, je ena prazna kartica za 10 evrov mala težava. Problem pa je, da stojiš kot tele, ki gleda v novo vesele, na blagajni, nekaj kar bi mogli bit, pa ne gre.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !