Novo letna

Raje kot i phone uporabljam funkcionalni telefon za 23 evrov.
Ponovno imam novega digitalca, raje kot kile sladkarij. V novo leto zrem optimistično, kljub slabim novicam. Danes smo ostali brez sobotnih časopisov, ker se mi ni ljubilo na pošto po njih, in tam čakati pol ure. Okoli nakazil penzij se je bolje poštam izogniti čimbolj na široko.

Tudi legendarni tv voditelj Slavko Bobovnik, sveže pečeni penzionist, odhaja v penzijo skromno in dostojantveno, v slogu. Tudi če si v penziji, dela brezplačnega doma ne zmanjka. A kar ostaja, je bakšiš. To prakso radi uporabijo tudi na črni udovi, prednaročila knjig so pri njih tako kratka, da te pokličejo in obvestijo o doplačilu. Knjiga bo prišla zaradi praznikov s zamudo, jasno je, da položnice ne boš plačal na pošti, raje na najcenejši hranilnici.

Sam s selfiji nimam težav, imajo pa jih mnogi mimoidoči. S digitalnimi slikami je pač tako, če se jih ne vsake toliko časa presname na nov digitalni medij, rade gredo rakom žvižgat. Jih je ogromno, že leta jih ne pošiljam fotografskemu studiju, da jih natisnejo na foto papir.
Še najmanj me skrbi branost Slovenskih medijev, ker medijev ne kupujem več, razen ko sem v Kg. Še to povem, sedel sem ta teden v knjižnici v Novi Gorici kak meter od Aleša Bergerja, dolgoletnega urednika in prevajalca iz Francoščine. Njegovo zbirko kratkih zgodb Omara v kleti večkrat uzamem v roke, in s užitkom preberem nekaj zgodb.

V novem letu si želim čim manj položnic in nadležnih provizij, ki so pri večini bank na okencih oderuške. Čim manj političnih obljub o novih investicijah, saj še stare niso zaključene. Slovenski dnevniki pa bodo brani, če bo vsebina zanimiva. Tisti i phone za nagrado za glasovanje bobu bob me še najmanj skrbi, tudi če bom izžreban, ga ne bom uporabljal. Raje si privoščim kako dobro kosilo, pogledam za kakšno postavno, in uživam ob gledanju Odmevov in Poročil nacionalke.

Od Večera pa si želim, da me ne bi klicali samo za naročilo revije, pač pa kdaj tudi osebno poklicali, ali poslali kak osebni mail. Rad pišem zgodbe o malih stvareh, o dogajanju vsakdana in težavah malih ljudi. Še vedno sem tak, kot sem, se še spomnite?

Dosegli smo dno, padamo že skozi.

Kar se ukine, se težko vrne nazaj.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !