Blogerska razmišljanja

Danes dopoldne so me za nekaj minut malo dajali živci. Sicer sem ostal miren, dvignil pa me je naslov v Pn:

Doktorji bodo bolnike obiskovali na domu

Če smo pošteni, celo v mirnih razmerah je to skoraj misija nemogoče,
Če že pridejo, še hitreje s bolnikom in rešilcem odidejo. Ambulante so ostale s medicinskimi sestrami, kolikor niso v ekipah vstopnih točk, infekcijskih klinik in podobnega. Boven ali ne, prvi dohtar, ki se ga zdaj zagleda je nekje na hodnikih infekcijskih in podobnih klinik, kakšen je tudi na ostalih oddelkih, drugje je težka. Ta stavek je iz enega od komunikejev, ki jih mediji veselo klipajo, uradniku na uradu za informiranje ali nacionalnemu inštitutu za zdravje je lahko napisat, da bodo hodili tudi po domovih.
Kot izjava direktorja enega od domov upokojencev:

Vršimo nujno pomoč na domu, za ostale je poskrbljeno. Seveda jo vršijo, s tistimi socialnimi oskrbovankami, ki so še v službi. Ker ga skoraj ni meseca, da ne bi kakšna dala odpovedi, novih skoraj ni. Civilni avto ene od oskrbovank pove vse, ko sem bil še v tistem domu, se je zgodilo, da je enega od službenih avtov, ki je zaribal, odpeljala avto vleka.

Za ostale neoskrbovane starostnike bodo poskrbeli svojci, kot za otroke, za katere so na začetku uradniki pisali, da bo nujno varstvo poskrbljeno. V tej situaciji je jasno, da niti sosedske pomoči ni, ali je skoraj ni, vse se dogaja v okviru družine. Vsi smo v karanteni, pošte samevajo, celo v vaški trgovini je manj ljudi, kot po navadi.

Hudič je odnesel šalo, celo Marcel Štefančič je zaradi Corone začasno ob studio city. Razmere so slabše kot med vojno, vsi smo na fronti, a bodimo pošteni, vsaj lačni nismo. Ta situacija bo trajala dolgo, predolgo, tja do poletja ali še čez, ko situacija zariba, ne pomaga nobena žajfa. Plani, ki so, se zaplanirajo, kdor nima državne službe ali penzije, bo v naslednjih mesecih tolkel močnik. Mestna središča bolj spominjajo na mesta duhov, kot kraj, kjer so ljudje. Objemov mesece ne bo, celo običajne posteljne aktivnosti so omejene. Zunaj je pomlad, vse brsti, cveti, mi pa doma, okoli doma, na sprehodu in vrtu.
Če koga srečamo, pazimo na tisti meter in pol, dostav ni več, bitke za wc papir so vsaj Sloveniji prihranjene. Misli na dopust, potovanja, celo bivanje na vikendu, odložene, običajno življenje oteženo, in tako naprej.

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Blogerska razmišljanja”

  1. stricmarc pravi:

    Ljudje v stiskah letimo skupaj. Se stiskamo, se tolažimo, jokamo in to je normalna reakcija. Sedaj pa je zapovedano, da se ne družimo, da se osamimo. To pa ne bo trajalo dolgo brez psihičnih posledic. Člevek je pač bitje črede. Še dobro, da imamo odločnega pastirja z tropom hudih ovčarjev.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !