Ena malo poredna

Ko končno zvisim,
na oblakih tolažbe visim,
grem na eno pocco pasagato.

Kdo bi zdaj o joških,
stroških
pohotnih moških.

Kdo bi zdaj o radodajskih,
ker to rajca,
glej ga zajca.

Če smo poredni
smo še redni
srečni

Sreča tja v en dan,
krasen je vsakdan,
bo bolje, ko bo več dobre volje.

Ona mi je dala dvojko,
sam odkril radodajko,
radosti polno.

Pusti mi, da jo primem za joške,
trdi, naj to ne dam v stroške,
ker res ne mara cagave moške.

Če je še lep sončen dan,
in pade terna,
tako in drugače.

Ko mi je spet bolje,
sem radostne volje,
njen sonček pa mi spet sije.

Kaj bi zdaj o ženskah,
ne recite mi,
naj o politiki.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !