Desetletja so bila v soc realnih časih z tem po mnenju enih legendarnemu voditelju Juge ki ni bila dugo, in so jo poslali rakom žvižgat dugi, po mnenju drugih pa diktatorju opremljena osnovno šolska spričevala z tem Titovim citatom.
Kljub tiraniji soc realizma si noben osnovno šolski učitelj ali ravnatelj ni drznil računati učencem listov papirja in podobnih malenkosti. Danes se v brezplačnih Slovenskih osnovnih šolah računa vse, pa če si to drznemo priznati ali ne.
Osnovne in srednje šolo in univerze imamo brezplačne samo na papirju. Ker papir vse prenese je vse v redu. Dokler starši lahko plačujejo. Ko pa ne zmorejo naj bi plačala sociala in humanitarne organizacije. Kar se v večini primerov tudi zgodi. Je pa otrok revnih staršev stigmatiziran in v družbi vrstnikov bogatejših staršev odrinjen na rob. Kar spet ni tak problem  saj nas je večina na robu.
Samo z dvemi službami se da kolikor toliko dostojno preživeti. Da ne govorimo o Slovenskem nacionalnem športu: Srečni ponedeljki in torki z popusti v nakupovalnih centrih. Z malo potrpljenja se da v nakupovalnih centrih dobiti tehniko prejšnje generacije za drobiž. Pri hrani se splača nakup v diskontih.

Ni mi jasno zakaj je v času bndime kot Primorci rečemo trgatvi grozdje v nakupovalnih centrih pregrešno drago?
Kot je znano, sta se Eva in Adam pregrešila z rajskim jabolkom.
Kako pa kaj Slovesnko univerzalno zdravstvo in šolstvo?
Kot zanimivost naj povemo, če vas na kakšni šoli pritisne kamor gre še cesar peš tega nikar ne počnite tam če ni zelo nujno.
Stranišča na javnih šolah so v katastrofalnem stanju. Kot naša država. In slavni proračunski presežek. KI je postal proračunski primanjkljaj! Naše upanje so naši prihranki! In radikalnost pri izdatkih. Volitve so za nami. Kadrovski cunami izvaja aktualna odhajajoča vlada.
Pasji dnevi so pred nami.
Bolj kot bo mrzlo bolj se bodo psi gonili.
Patrio smo postavili na ogled,
meso in hruh podražili
ste že kupili aparat za peko hruha doma?
Pri kruhu se demokracija začenja
kljub izjavam JJ da če ljudstvo nima kruha naj je potico!

Pridem ( spet ) pred Hotel Hilton ( novo Goriška knjižnica ) in glej ga zlomka – kaj pri hudiču dela stol na mostu ki povezuje Goriško gledališče in Hotel Hilton. Nič mi ni jasno. Povlečem digitalca za 99 evrov iz rudzaka in naredim foto sesion. Postanem pozoren na nekakšno nakladanje v Nemščini. Malce sem v dilemi kateri je že uradni jezik v tej državi? In kateri jezik se uporablja na prvem mestu na javnim mestih? Nato še ostali jeziki. Po treznem premisleku ugotovim da je to še vedno Slovenščina. Pa si rečem  ma kaj bi se z tem sekiral v primerjavi z 8 letnim plesom Slovenskih tabel na Avstrijskem Koroškem. Bloger Refolo ( hvala za moralno podporo ) bi o tem vedel več povedati kot jaz. Grem na kosilo v Qualandijo. Potem? Kaj naj naredim z Sparovim bonusom za 10 Evrov? Pogledam digitalce in se odločim za celih 69 Evrov vredno Practico. Ima vse kar imajo veliki, sedaj sem ta pravi Paparaco! Dobim nov Sparov popust! Odločim se na izlet na Kekec, iz Qulandije je zelo blizu. Obujam moja študijska leta za diplomiranega kmeta kar je moja formalna izobrazba pri Hrastu in v Ampelografskem vrtu. In na vrhu  - prekrasno. Ravno ta prava klima, malce mi gresta 2 mladenki ki kadista. Na srečo se hitro pobereta. Naredim foto sesion. Užitek je delati z zmogljivo Practico. Briljantne slike! Lep pogled na vse Goriške kockarnice Qualandijo in brezmejna obzorja z Podgoro v ozadju. Lepo se vidi Soča in spomenik Tigrovcem na Cirju. Sproščen popoldne, kot naročen za volilno potrditev odgovornosti za spremembe. Ko s vračam v Mesto – glej ga zlomka nekaj v rondoju piska z leve. Pogledam in opazim: Nekdanji državno zborski poslanec Ivo Hvalica, prav tisti ki ga je po buči z jutranjim Delom Kacin da bi lažje razumel Večerne probleme. Ko sme ponovno pred Hotelom Hilton zopet ta presneti stol in Nemško nakladanje. Znova foto sesion. Tokrat z Practico! Razlika je očitna. Tečem še po štengah gor po nekaj dvd in cd. Vznemiri me Ula Furlan ki igra v Hitu poletja. Od vse vsebine filma smo si Slovenci najbolje zapomnili razkritje golih Ulinih joškov. Če še ne veste – Ula je hči varuhinje gledalčevih in poslušalčevih pravic Miše Molk. Če ste na vrhu – prekrasno, če ste pa bolj pri tleh lahko upate da boste kdaj na vrhu. Ponavljam: In na vrhu  - prekrasno. Če bi radi zlezli na vrh se morate najprej naučiti hoditi po tleh. In še nekaj vam zaupam: sem ponosni lastnik nove osebne izkaznice za katero sme porabil pol ure časa in 17 Evrov. Državna uprava je edina stvar ki jo je odhajajoča vlada izboljšala na Evropski vrh, in vse čestitke več kot sposobnemu ministru Virantu! No ja, te države še nismo zakockali kljub temu imamo negotovo prihodnost. O poslu stoletja pa kdaj drugič. Zakaj prodajati ponos Slovenskega bančništva nkbm? Če še ne veste: Obrestna mera za rentno varčevanje nkbm je najmanj 4,45 % ! Nov paket delnic nkbm pa je metanje denarja proč? Si to lahko privoščite?

Kakšen je vpliv seniorskega srečanja jskd na razvoj in program gasilske, železarske in promemadne godbe?

Nekoliko predelen vic o legendarnem politologu in politiku rdeče soc realne provience ki je začel svojo poklicno pot kot delavec v lesni industriji na Bledu. Bil Ljubljanski župan v letih 1978 – 1982 , imel govor na planinskem srečanju na Učki na začetku 80 letih in zaključil svojo kariero kot predsednik Turistične zveze Slovenije. Nato se je še preden je Slovenija Nato dahnila umaknil iz javnega življenja. Ja dragi moji tako je z vplivi, pa najsi bo to seniorsko srečanje, o katerem ne bo poročal nobene medij. Kjer
se je že ne vem katero leto solilo pamet obetavnim literatom, čeprav je edino merilo literarne uspešnosti trg. Nismo največji, zato gredo knjige pri nas na tešere. Če niste v literarnih krogih, bodite sigurni da vas nihče ne bo klical, vabila pa boste dobivali serijsko. Da danes je bilo seniorsko srečanje jskd – www.jskd.si in glede na to da sem v špici ustvarjalnosti in izdajanja svojih knjig sem dal prostor amaterskih literatom. Jaz žal to nisem več, in po pravilih niti ne bi smel sodelovati, saj so mi že pred 2 leti izdali knjigo. Tovrstne seanse so namenjene literatom začetnikom ki lahko imajo izdane knjige v samo založbi. Tovrstna zadeva deluje, saj ima jskd v vsaki upravni enoti profesionalnega tajnika. So pa tovrstna srečanja sama sebi namen, in razen soljenja literarne pameti od njih ni veliko koristi. Dragi moji! Res je da vsak ki literarno piše piše za dušo in svoj lastni iziv vsaj prvih 10 let. Potem je treba zadevo skomercializirati ali pa zmanjšati tempo. Edino literarno pravilo je: Natiskane knjige plača avtor. Ker mu je drugi če nima prav velike sreče ne bodo. Inštitucije meljejo, peki pečejo in ljudje sexsajo. In Rožičev vic se glasi nekako takole:

Doktor Marjan Rožič je doktoriral iz vpliva gasilske, železarske in promenadne godbe na vpliv in razvoj vaških kinematografov. Naj mi tovariš Rožič tega vica ne zamerijo, a bil je politik soc realne provience ki ga je že zdavnaj povozil čas. Kot bo v nekaj letih Jskd! So pa vsaj pošteni – povabijo te – kar ne bi mogel trditi za ostale literarne natečaje. Upam si trditi, da bom prej državno zborski poslanec kot dobil katero koli literarno nagrado v Sloveniji! Pa saj je prav za prav ne rabim! Na nagradah se rad nabira prah