Vreme odlično vlada zadostno

5.04.2018

Vreme bo, naslednja vlada tudi, sedanja je tekoča. Kandidati za čestitke počasi odpadajo, in ostale bodo etablirane stranke. Dobili bomo približno isto koalicijo, v opoziciji enako, neparlamentarnim strankam se ne bo uspelo prebiti v parlament. Še največja poraženca sta bivša poslanca sds, Čuš in Lah, ki sta rumeno barvo zamenjala s zeleno. Zeleni Slovenije bodo na njun račun prebili 1 % , a ostali pod parlamentarnim pragom. Menjava strank na se ne obnese in se ne splača, še manj plača!

Nobena stranka, ne koalicijske, ne opozicijske, še manj neparlamentarne, ne bodo v predvolilnem boju ponudile nič novega, mogoče kako afero. Vse stranke bodo ponujale, obljubljale in zagotavljale vse, od vsega tega se bo izboljšalo samo vreme.
Ki bo odlično, nova vlada zadostna. Marsikdo si misli, dosti imamo tega cirkusa, ko namesto novih obrazov so vedno izvoljeni stari, prekaljeni kadri. Karierni politiki, ki pa ne spravijo skupaj niti ene reforme v vseh mandatih. Predvolilnih bombončkov ne bo manjkalo, tisti najbolj otipljivi, violičasti bankovec za 500 evrov, so upokojenci s najmanj 37 let delovne dobe že dobili. Tako da bo katerakoli opcija težko ponudila kaj novega.

Težava teh predčasnih volitev ni referendum o 2 tiru, ki bo nekaj tednov pred volitvami, raje naraščajoča inflacija. Te pa se s političnimi parolami in obljubami ne da ustaviti. Posledica visoke gospodarske rasti pač. Če vse raste, zakaj pa potem ne rastejo plače v gospodarstvu in pokojnine? Na srečo narašča nekonvencinalno delo preko spleta, kjer imamo enake pravice kot prekarci. Na srečo imamo starše, strice, tete, tako da se nekako da. Brezposelnost ostaja še naprej visoka, zdaj se je umirila na 7 % kar je gledano s Eu vatli še vedno visoko!
Visoka so tudi pričakovanja, češ da bo s novo vlado bolje. Bo enako ali slabše. Ker nam nihče ne bo nič poklonil, bomo mogli, če bomo hoteli preživeti, biti upokojeni ali delati, ali pa oboje. Lahko nam trgovci obljubljajo še tako nizke cene, vse kar je zelo poceni, je nekvalitetno.
Celo obtožba proti predsedniku Pahorju bolj spominja na lovljenje koloradskega hrošča, kot resno politično pobudo. Nekdanji vstajnik, ki je solidaren, pač ne bo izvoljen v parlament. Na nas je, da obkrožimo najboljšo stranko, žal te ni. Če je bil čas Cerarjeve vlade čas relativnega blagostanja, je vredno razmislit, da če nočemo poslabšat gospodarskih razmer, in preprečiti priznanje Palestine, da glasujemo za Smc. Če bosta premiera Korl ali Židan, bosta samo mešala politično mineštro, gospodarsko pa slabše. Trenutni odnosi bilaterno in geolopolitično so dobri, omenjena populista nista sposobna resnega vodenja vlade. Mesija pa bi, če bi bil še tretjič izvoljen, močno poslabšal mednarodni ugled Slovenije.

Ker si tega ne želimo, je edina rešitev glas za Smc

  • Share/Bookmark

Ljuba država, pustite nam trgovske kartice!

30.03.2018

S novo zakonodajo, o varstvu osebnih podatkov, naj bi vsi trgovci s majem od nas potrošnikov, mogli zahtevat dovoljenje za uporabo naših osebnih podatkov in zbiranje teh. zgleda, da s državi od vseh paragrafov še malo meša, najprej se ji je zmešalo s zakonom o trgovinski dejavnosti. Kjer so napačno določili, da naj bi bile na delovnik, binkoštni ponedeljek, ki ni dela prost dan, trgovine zaprte?

Zdaj so se spravili v imenu nekega varstva osebnih podatkov, ki voznike pri slikanju tablic avtov nič ne ščiti, še na trgovce. Potrošniki imamo pravico do trgovskih kartic zvestobe, ki prinašajo ugodnosti in številne popuste! Kdo se bi odrekel popustu v višini 25 % ? Lahko zaradi takih paragrafskih kozlovskih sodb lahko še verjamemo državi, ki ji ne uspe nobena reforma, ni zdravstvena, onemogoča pa prosti pretok kapitala in ljudi? Pravica do svobodne trgovine omogoča nam potrošnikom izbiro, in odločitve. Če smo že v tržnem gospodarstvu, ne bodo neki osebni podatki, za ketere smo že dali dovoljenje za uporabo, onemogočali utečenih komunikacij trgovcev s potrošniki?

Na srečo take pobude hitro minejo, in brez skrbi, tudi na binkoštni ponedeljek bo v Sloveniji vse odprto. Ker ga ni trgovca, ki bi tvegal ogromne izgube zaradi zaprtja trgovin. Slovenija je ena redkih držav Eu, kjer potrošnja hrane po trgovinah kljub visoki gospodarski rasti ne narašča. Delovna mesta v trgovini so pomembna, in delo čez praznike je zaradi dobrega plačila za trgovce odlično. Ljuba država bi mogla razumet, da paragrafi sprejeti po Ljubljanskih kancljijah, nimajo s realnostjo veliko skupnega. Bi ljuba država res rada, da bi Slovenci spet množično nakupovali na tujem? Kjer države ne ovirajo trgovcev celo pomagajo jim.

Glede na pričajoče obljube je zaupanje Slovencev do politike doseglo dno, to potrjujejo vse ankete. Zdaj, ko bomo cel april in prvo polovico maja mogli poslušat politične obljube, in gledat slike kandidatov za poslance s volilci, bo marsikdo poskušal zbežat od tega norega političnega sveta. Če ostane star garnitura, bo status quo, in nobenih reform, če pa zmaga nova, bo polomija. Ker pa so trgovci odprti v petek in svetek, in ker je v Sloveniji ogromno družinskih trgovin, lačni niti čez praznike ne bomo. Tudi tiste večne, da se čez praznike ne dela, že dolgo ne veljajo več. Če se gre za anketo, financirano s evropskimi sredstvi, nam jo agencija pošlje tudi na velikonočni petek. V stilu bivše premierke Bratuškove:
We need more money

  • Share/Bookmark

Noriaki Kasai kapo dol

25.03.2018

Branje življenjepisa Noriaka Kasaija ne sodi med literaturo, zagotovo pa nas kariera 45 letnega vrhunskega, dvakrat srebrnega Japonskega skakalca navduši. Še bolj njegovo prepevanje Planice v Ratečah. Današnjih njegovih 213 metrov na finalu svetovnega smučarskega pokala v Planici zagotovo odličen dosežek!

Manj navdušujoče so cene vstopnic za Planico, od 15 Evrov naprej. Jaz sem 2 dobil v nagradni igri, in jih poklonil. Še manj smo lahko navdušeni nad tradicionalnim pijančevanjem in reševalskim intervenacijam v Planici, a je pač tako, da alkohol prinaša smučarski zvezi, ki oddaja prostore za štante, in gostincem ogromne dobičke. Šef Kranjsko gorskega turizma je ponosno povedal, da jih je Planica stala 3 milijone evrov. Nič pa o internetnem mrku za vikend Pod Korenskega fisa. S takim proračunom bi lahko tic opremili s najhitrejšimi računalniki, namesto stare kripe, ki cel vikend ni zmogla niti povezave s gmailom. Je pa res, Planica je naša in je ne damo, še manj prodamo.

Junaki Planice letijo kot ptice, naši orli letos malo slabše, njihov glavni trener Janus tudi leti. Še vedno bo trener, a ne glavni.
Komunikacija s Robertom Kranjcem je bila slaba, svetovni rekorder v skokih nad 200 metrov je za las obdržal kariero, dobra uvrstitev v Planici ga je spet uvrstila med Slovensko skakalno elito.
Mi, sleherniki, ki elito lahko gledamo od spodaj, sem nam zde vrhovi nebeški.

Če smo si Slovenske orle zapomnili po pijanskih zdrsih prve zlatega smučarskaga skakalca v samostojni Sloveniji, je Slovenija norela ob zmagah Petra Prevca.
Že nekaj let je skakalni šport Slovenije v zatonu,
Zakaj tako, bi bilo najbolje vprašati Janusa in njegove trenerje, pa tudi Skakalno zvezo Slovenije. Ne moreš pa vrhunskega skakaca poslati domov za novo leto, Robert Kranjec si je rešil kariero s solo treningi s žensko reprezentanco. Dolina pod Puncami je zdaj sodobni nordijski center, še najbolj znana po vetrovniku, in zip line.
Na fasadi nekdanjega hotela ilirija, danes centra šolskih in obšolskih dejavnosti, je so še vedno panoji s zgodovinskim pregledom orlov Planiških, tudi Polde, ki je v povojnih letih s svojimi skoki navduševal množice. V planici in sosednjem Tamarju bo še dolgo v pomlad sneg, cesta bo ostala polna lukenj, tudi parkirnina je ostala za avte.
Za pešce, še vedno Planica ostaja zastonj.
Nenazadnje je planici prinesla svetovno slavo Družina Bitenc, upravitelji Hotela ilirija, in Družina Karadžorđevič, ki je tja rada zahajala, pa tudi graditelj prve skakalnice, inžiner Bloudek!

  • Share/Bookmark

Darilna kartica ni aktivirana

21.03.2018

Tudi najboljšim se zalomi, a če zadevo obrneš na današnje zastonj kave in čaje, saj je danes mednarodni dan pesništva, potem je bil prekrasen dan. Kelnarca pri drugem čajčku prijazna, saj sem že stalna stranka. Malo me pa skrbi moja lenoba, saj ko bi bilo treba kaki obetavni pihat na dušo, zmrznem. Čakanje na blagajni diskonta darilna kartica ni aktivirana, a je blagajničarka več časa zgubila s napačnimi kodami za tiste limone. Je pa že prišel mail iz najboljše agencije, bo naslednji teden.

Že sama misel, da bi imel punco Italijanko, iz južne Italije, me malce vrže. Saj ne rečem, da mlada študentka arhitekture iz Goriške univerze ni vredna greha, je prijazna, zgovorna in se mi je celo posmejala, a če pomislim na skoraj 30 let razlike, si rečem: Stari, zberi se! Bil pa je kar zanimiv pogovor, saj imava eno skupno točko: Sva bolj plitvih žepov! Vsaj s nakupom v najcenejšem diskontu sem zadovoljen, bi pa kmalu ostal brez rdečih pomaranč. Jeba je v taki burji po nakupih, a glede na skoraj 20 % podražitve hrane je ta diskont edina rešitev. Sem šel pa po ne vem koliko letih na pizzo v najbolj obiskano Sežansko picerijo, ki je odprta v petek in svetek. Lastnik se vozi iz Kopra, bil je povsem zadovoljen s mojim naročilom, izbral sem Meditaransko pizzo. Poceni ni, a nakazilo države je treba proslavit! Raje bi bil zdaj v objemu kake mladostne, a pri Abrahamovih letih se zmenki zgode samo preko zmenkarskih strani. Nekako se navadiš na način življenja, kjer rutinirane stvari rade skrenejo.

Uspeh zame so zagotovo objave mojih prebliskov v Dnevniku, ta teden kar trikrat. Kot sem rekel tej mladi Italijanki, za pisanje ti v Sloveniji nihče ne plača. Saj Italijanke niso slabe, malo me pa mafija skrbi. Ona pravi, da se je ne zavedajo, saj živijo mimo nje. Kar se pa tiše stare Gorice, migrantov, Goriškega župana in podobnih tem, ona pravi, da ni to nek problem. Da pa se kot študentka Goriške univerze prehranjuje v samo 2 restavracijah na bone, je malo čudno. Je pa več kot čudež, da so prenovili Tržaško letališče v Ronkah, za 14 milijonov Evrov, v 13 mesecih, a kaj, ko kot pravi ta študentka, je s tega letališča malo letov. Zdaj si bom privoščil eno dobro večerjo, in nič več me ne vržejo sistemske napake, ker v družbi, kjer skoraj nihče ne odgovarja za nič, je ena prazna kartica za 10 evrov mala težava. Problem pa je, da stojiš kot tele, ki gleda v novo vesele, na blagajni, nekaj kar bi mogli bit, pa ne gre.

  • Share/Bookmark

Pomlad

18.03.2018

Pomlad nam je prinesla nove luknje na cestah, in nov premierski odstop.

Ne jamram, iščem rešitve, odstopil sem!

Lažje je odstopiti s premiersko plačo, kot delavsko.

Volitve v mesecu ljubezni, bo še kakšna koalicijska poroka?

Kljub drami na vladi bodo redki še vedno hodili v dramo na premiere.

Pri nas se vse spreminja, samo vreme ostaja nestanovitno.

Politike je lažje zamenjat, kot letno garderobo.

Program tv nacionalke je najboljši, kadar je tv izklopljen.

Veselimo se, vsaj cene osnovne hrane v diskontih že nekaj let niso podražile!

Luksus se plača, bančne luknje pa krpa s davko plačevalskim denarjem.

Če imate grenko življenje, si ga posladkajte s najnovejšo vladno limonado.

Ko je položaj jasen, se pooblači.

Pravice ni, borba je še.

Luknje v zakonih so zakonite, samo koalicijski zakoni razpadajo.

Od kazenske vojne za ribiče v Piranskem zalivu imajo največ ribe, debelijo se!

Eu komisija si prevečkrat Pilatovsko umije roke.

Višje kot je oblast, težje se skloni k bazi.

Dobra stran predvolne kampanije bo zastonj voda, kemiki in kapce!

Od tal so vrhovi nebeški!

  • Share/Bookmark

2 tir in Avstroogrske železnice

14.03.2018

Burleska, na čelu katere je prvi protagonist Vili Kovačič, stane nas davkoplačevalce mnogo več kot tistih 70000 evrov, ki se jih je preveč plačalo pri maketi 2 tira. Cena milijarde Evrov za dobrih 30 km 2 tira se mogoče zdi visoka, a za drobiž več kot 10 km tunela na Kraškem robu ne bo zgradilo nobeno gradbeno podjetje. Če ne bilo Vilija, bi se pripravljalna dela že zdavnaj začela, enako črpanje Evropskih sredstev, in kar je najpomembneje, nekaj 100 delavcev bi imelo delo in plačo.

Namesto zmerjanja vlade s strani » davkoplačevalci se ne damo » , rušenja več kot 10 let starih projektov, politično reševanje izgradnje 2 tira, bi vlada najbolj rabila mir, da ta projekt spelje. Noben od davkoplačevalcev se ne damo ni predlagal konkretne, cenejše trase, samo nekaj tras na papirju ad hoc, samo kar naprej kako potraten je ta projekt. Začeti od začetka pomeni, da še eno generacijo ne bomo videli sodobnega, 2 tira od Divače do Kopra. Kljub izgubljenemu referendumu je davkoplačevalcem se ne damo uspelo preko vrhovnega sodišča na ustavnem s javno sejo razveljaviti referendum, in spet bo šlo skoraj 5 milijonov evrov za glasovanje o oslovi senci.
Za ali proti, 2 tir rabimo!

Ker nobena od parlamentarnih političnih strank vsaj aktivno ne nasprotuje največjemu tehnološkemu projektu katere koli Slovenske vlade, je Don Kihotovski boj Vilija in njegovih vprašljiv. Še vztrajniki so napram davkoplačevalcem se ne damo spravljivejši, in direktno ne rušijo vlade. Stanje Slovenskih železnic je slabo, vsaj za Bohinjsko progo bi bilo nujno kupiti nekaj sodobnih dizelskih motornih vlakov, jih opremiti s radiem, wi fijem, kava in časopis mati. Ker Vili in njegovi ne živijo na Kraškem robu, ne vedo, kakšne pekel je tovorni vlak vsakih 20 minut. Grejo se horuk aktivizem, od katerega nekih posebnih koristi ni, res da imajo nekaj cenejših tras na papirju, a brez potrebnih projektov in izračunov. Ad hoc civilne pobude, kakršna je ta Vilijeva, so bolj same sebi namen, nekakšen mix anti komunizma in oportunizma.
Še dobro, da Viliju pri Teš 6 ni uspel referendum, ker bi brez novega bloka v Šoštanju energetsko tenko piskali. Tehnološki projekti stanejo, v dobi obratovanja vrnejo več, kot je stal vložek. Ni pa šel Vili pogledat v Berlin, koliko milijard Evrov je Nemško vlado stala izgradnja novega Berlinskega letališča, ker če gremo na Vilijeve vatle, bi bilo za promet še vedno dovolj dobro predvojno letališče, znano po povojnih rozinen bombnikih, s katerimi se je Berlin oskrboval med Rusko blokado kopenskih cest. Glede na 1 km novih železnic, če odštejemo 1 tir Divača Koper, in ukinitvi več kot 100 km železniških prog bi mogli namero vlade, da dokonča s pomočjo Evropskih sredstev in Madžarskega kapitala za Luko koper strateško investicijo, vsaj pozdraviti, nikakor pa rušiti. Je pa res, da bodo politične stranke Vijevega kova na bližnjih državno zborskih volitvah glatko izgubile, enako populistične stranke, slavile pa bodo stranke, ki nas vodijo 4 leta. Nenazadnje je vlada na čelu s stranko premiera Mira Cerarja Sloveniji prinesla rekordno gospodarsko rast, mednarodni ugled, vsaj začetek zdravstvene reforme, stabilnost in zaključek arbitraže za vzhodno mejo.

  • Share/Bookmark

Okoli sonca

9.03.2018

Luna se vrti,
star bobnar vse razvrsti,
lepljivi prsti, mlade misli.

Kdor misli,
ta rabi musli,
ko sliši se benža melodijio.

V daljavi jaše,
Kavboj naš,
je luna vaša?

Okoli sonca se dogaja,
ko na sporedu je nov kantri komad,
zapleše vsak rad

Luna že ve,
kje so kavbojke,
Indijanci in kavbojske deklice.

Na kantri cesti,
nas usoda gleda,
glej kantri bend.

Na urnem vrancu,
kavboj jaše,
luni nasproti.

Ko vse kavbojke,
Kantri ceste
In pocestne kavbojske deklice.

Na kantri cesti se dogaja,
S škornji topota
In klobuki pozdravlja!

Na ranču zabava,
Luna vrti,
Kantri bend razvrsti.

  • Share/Bookmark

Zdrs na špancir poti

6.03.2018

Tisti km dobrega, a strmega kolovoza do Srnjaka, na Galerše, od tam je še slab km na Robe, Kranjsko gorske planine, kjer zdaj domujejo vikedi, in je prekrasen pogled na vršace Julijcev, res ne predstavlja nobene nevarnosti za zdrse, če hodimo po pameti. Vsaj tako sem mislil desetletja, v tem času opravil čez 100 pol urnih vzponov, nikoli ni bilo težav. Še manj pametnjakovičev, ki bi na snežnem zametu na robu vsaj 70 % brega sedeli in izivali zdrs.

Pa se je našel en model, dan kot nalašč za sprehod med rdečimi bori in smrekami, da se človek naužije zdravilnega zraka in odpočije živce.
Sem že skoraj na vrhu pri zdaj zasneženi klopci, od kjer se odpira kar dober razgled na Kranjsko goro in njene četrti, Črtenje, Brezje in Čičare. Najprej zagledam kapo ob robu, nato rudsak nekaj metrov pod robom, nato pa še njega, kako se ves zasopihan plazi po strmem bregu navzgor do roba. Ta model je imel debelo srečo, ker če bi namesto udirajočega se južnega snega bil srenec, ki ga katapultiralo v smreko, točno v liniji njegovega zdrsa. Pustim ga, da sam zleze gor, moralnih nasvetov mu ne dajem, ne zna pojasniti, zakaj je sedel na robu in izival nevarnost.
Vidno v šoku, ko je na poti, nadaljujem, on pa se po 100 metrih spet vrže v sneg, na srečo je zamet dovolj velik, da ponovno ne zdrsne v graben. Pustim ga, res je velika mona, si mislim, grem raje k klopci gledat razgled na dolino gornje Savsko in četrti Kranjske gore.
Ko se odpočije v mrzlem snegu, in še dodatno ozebe, se v družbi treh deklic, ki jih pripeljejo s kombijem, sprehodi do bližnje gostilne. Zgleda slabše kot deklice, ki so se takoj ko so prišle iz kombija, afnale s čiki. Zgleda da imam srečen dan, da se temu modelu ni nič zgodilo, da mi ni bilo treba nobenega klicat in bit soodgovoren. Ko sem pred nekaj leti zaradi počene gume in posledično padca kolesarja pod Mihovim domom ostal brez pijače, me je izučilo, da je dobrota vedno sirota.
Če se vrnemo k črni kroniki, in tragedijam zaradi zelo mrzlega vremena, rečem lahko samo po pameti, a je nekateri, ki tudi na širokih kolovozih izivajo usodo, nimajo! Lani poleti je bil Britanec več kot en dan manj kot 20 metrov od sprehajalne poti na Kranjsko gorskem smučišču, zdrsnil je in se tako poškodoval, da ni mogel nikamor. Rešila ga je nekdanja misica.

Konec dober, vse dobro, si mislim, na srečo pa mi ta model ni pokvaril tedenskega odklopa v Kranjski gori. Si pa težko predstavam, da ima Kranjsko gorski turizem za najem Parnega valka, nima pa tistega drobiža za delujoč monitor. Kranjska gora je bila za turiste na vikend Pokala Vitravc brez lastnih pc in tablic off line. Računalnik na ticu je delal, monitor pa ne. Moja odločitev je jasna: Kupil si bom poceni prenosnik, in si tako prihranil kar nekaj časa in živcev. Drugače pa o Kranjsko gorskem turizmu govorimo samo v presežkih, wifi je povsod, a če nimaš pc ali tablice, si revež.

  • Share/Bookmark

Sibirski mraz

25.02.2018

Ko smo takole že skoraj razmišljali o pomladi, glej ga zlomka, nas udari Sibirski mraz, s temperaturami tja do minus 17 stopinj. Kar pomeni, da se bo začetek vrtnarske sezone, setve in kar je teh reči, premaknil v začetek aprila. Zimske olimpijske iger v Pjongčangu, ki se počasi zaključujejo, nas kar se tiče naših olimpijcev, pri stopničkah, medaljah, niso ravno preveč navdušile, komaj dve kolajni, srebrna Jakova Faka, in bronasta Žana Koširja. Couberteno načelo: važno je sodelovati, ne pa zmagati, več kot drži.

Mi sleherniki se tiščimo okoli toplih radiatorjev in peči, prav prijetno
se zunaj v tem mrazu ni za sprehajat. Kaj kmalu bo olimpijsko evforijo zamenjala predvolilna bitka, za vaš glas vam damo najlepši nasmeh in najbolje obljube, po državno zborskih volitvah dober teden po začetku poletja pa spet po starem. O dosežkih vsake vlade razglabljajo politični analitiki, a niti Cerarjevi, zelo tehnični vladi skoraj nič ni uspelo, niti 2 tir, zdravstvena reforma, stanovanjski davek. A ta mandat je Cerar preživel s nekaj pretresi in zamenjavami ministrov, a nobena od koalicijskih stran se mu ni uprla. Obiski zunanjih ministrov se tri mesece pred volitvami kar vrstijo, je naključje, da sta si podajala kljuko dolgoletni zunanji minister Lavrov Rusije in Avstralska desna zunanja ministrica. Ki je pošteno povedala, da nam vrnitve mladih, ki odhajajo v Avstralijo za boljši zaslužek, ne more obljubiti. Pa kdo od mladih iz Avstralije bi se vrnil, če imajo tam stalno službo in najmanj 2000 Evrov mesečne plače? Boljši zaslužek, vsaj tega nam noben od predvolilnih kandidatov in kandidatk ne more obljubiti. Je pa Parkljič lepo napisal tisto komedijo, o političarki Ditki, ki je ženska kvota, in ima dobro ritko. Ni naključje, če se je nanjo spravila pravoverna kandidatka desnice, ona nam že ne bo delala propagande za pravico do splava in za enakospolne. Migrantske tematike, ker takrat ko je to komedijo pisal, Parkljič ni uspel vključiti v dobro politično komedijo. Na koncu se vse srečno razplete, Ditka je izvoljena, polom s podkupnino šoferja pravoverne kandidatke je pozabljen, nesreča njenega šoferja tudi, njen škandal, ko gre obiskat polomnjenega šoferja, v bolnico, prav tako. Saj ta tvoj Edelwais ni tak šit, mu navrže, šoferju, predno mu pade v objem. Pa naj kdo reče, da politika ne pogliha, najraje v naturalijah.

Da so volitve, tudi občinske, blizu nas razveseljujejo številna gradbišča, marskikašen pločnik in kanalizacija bo na račun novega župana, v mandatu starega se bo plačevalo račune za gradbena dela.
Kopati kanale in zaustavljati promet s semaforji v Sibirskem mrazu ni najbolj pametno, a poleti, ko se bodo po teh cestah valili avti s turisti, in bo peklenska vročina, je še slabše. Stečaji, polomi, slabi gospodarski rezultati, vse to bo kljub konjukturi, in če kdo reče, da bo po volitvah bolje, ta ni pri ta pravi. Konjuktura, se lepo sliši, a drvenje cen, to pa nas dobro udari po denarnici. Pri klasičnih trgovcih kmalu za 1 evro ne bo kaj kupiti, tudi tista obljuba najboljšega soseda, izpred nekaj let,
da bodo cene diskonte nekako ne zdrži. Ne pozabite, maja banke spet višaje provizije za dvige na bankomatih in plačila položnic na bančnih okencih. Vsak, ki je pameten, za provizijo položnice ne bo dal več kot pol evra, plačevati več je potratno! S prihranjenim si vsako leto družina lahko privošči kar nekaj večerij in izletov, se mi zdi.

Važno je, da ima Ditka dobro ritko

  • Share/Bookmark

Polfinalist

24.02.2018

Hudič je, če človek zajadra v pesniške vode, pa se sploh nima za pesnika, moja malenkost poudarja, da sem slab pesnik in na vseh natečajih zvisim. Ker že leta pošiljam moje aforizme in literarno prozo Marjanu Pungartniku za največjo in edino pesniško in literarno bazo v Sloveniji, sem in tja tudi kaj pošljem na kakšen natečaj. A ker ima hudič mlade, kjer jih je najmanj treba, me selektorji dajo v polfinale, in to pesem, napisano v 15 minutah, zgleda da sem imel navdih.

Ker ni bilo neke hude evforije, ko je bil Marij Čuk, zagotovo spoštovanja in hvale vreden pesnik, polfinalist pesniškega turnirja, bilo je v Sežani spomladi 2016, jaz pa zraven kot gledalec. Sem podobno taktiko od organizatorjev Muz pač pričakoval, mail in to je to.
Ker nisem poslal, da bi šel v finale, pa tudi viseti tam poleg v Mariboru nisem imel najmanjšega namena, saj rabim s vlakom cel dan, da pridem tja, se mi zdi klicanje njihove organizatorke na mobitel tako tako. Ta muza, ki me je klicala, ni bila ravno prijazna, strašno se ji je mudilo, » zakaj pa se prijavljate, če ne mislite priti? » pojasnim, da pošljem na vsak natečaj, ona pa nazaj samo, da bom v zborniku. Rečem še hvala in to je to.

Zdi se mi, da so nekateri večji pesniški festivali postali brezosebni, brez duše, vse skupaj deluje neprijazno, na horuk, samo da speljemo, pa bo. Ker od pisanja pesmi ni počenega groša, če odštejemo tistih 500 Evrov od založbe Pivec za pesniški turnir, pa še za to moraš biti dvakrat poleg, kar te stane več kot je nagrada, se res nima smisla gnati za te pesniške natečaje. Pošlješ in če pošljejo vabilo, je to skoraj vse, kar se lahko zgodi. Če nič nimaš za napisano pesem, ni res nobene potrebe, da bi se mogel na nekem festivalu, ki ni ravno v sosednji občini, dokazovat. Saj to ni Fabula, ki celo deli brezplačne knjige finalistov, če rešiš njihov nagradni kviz. Je pa fajn občutek, da te kdo osebno sploh pokliče, če bi to bilo še s strani medijev, bi bili Indija Koromandija. Ko smo že pri pesniških, zbirkah, in kar je teh reči, pesniških zbirk skoraj nihče razen žlahte in prijateljev noče kupovat.
Če je sodobna pesem družbeno angažirana, še kdo prebere, si je vsebine pesmi skoraj nemogoče zapomniti, če se ne gre za ponarodele Prešernove, Gregorčičeve in Pavčkove. Pesnitve so trenutek dušnega odklopa, in če me vprašate, kdo je trenutno največji Slovenski pesnik ali pesnica, nimam pojma. Je pa dobro, da vsaj na večjih pesniških natečajih najbolj znani pesniki niso večinsko finalisti. In ne pozabite, da je največji honorar za izdajo knjige v Sloveniji, gre za Tito in tovariši, dr. Jožeta Pirjevca, 7000 evrov. Za 25000 izvodov zgodovinske biografije najbolj znanega in kontroverznega balkanskega državnika, voditelja in za mnoge narodnega heroja. Če hočeš, da ti neka založba izda pesniško zbirko, jo moraš v naprej plačat. Tudi zato se gnati za uvrstitve na pesniških natečajih nima nobenega smisla.

  • Share/Bookmark